Volitve na Haitiju
Okoli 4,7 milijona registriranih volivcev Haitija bo v nedeljo izbiralo novega predsednika države, 99 poslancev spodnjega doma parlamenta in 11 od 30 senatorjev. Volitve bodo potekale v času, ko si država še zdaleč ni opomogla od katastrofalnega potresa 12. januarja, nestabilnost pa povečujejo nemiri zaradi izbruha kolere.
Ena od najrevnejših držav na svetu je obenem "bogata" s predsedniškimi kandidati, saj je na uradnem seznamu po izpolnitvi pogojev državne volilne komisije 19 imen, medtem ko se sedanji predsednik Rene Preval v skladu z zakonodajo ne more potegovati za tretji mandat. Tudi za senatne volitve je kandidatov več kot 100, prav tako za spodnji dom parlamenta.
Posebni odposlanec ZN za Haiti Edmond Mulet je pred kratkim v New Yorku zatrdil, da priprave na volitve dobro potekajo, kljub eksplozivnemu ozračju v državi. Spomnil je, da so bile volitve na Haitiju skoraj vedno nasilne. Tokratne bodo po njegovih besedah glede na to, da gre za Haiti, veliko boljše kot prejšnje glede varnosti, organizacije in stopnje nasilja.
Izrazitih favoritov za zmago na predsedniških volitvah ni, potem ko je volilna komisija s seznama izločila glasbenika Jeana Wyclefa, ker ni izpolnjeval pogojev glede bivanja, njegovi podporniki pa so prepričani, da je izločen zaradi strahu skorumpirane elite pred resnimi spremembami.
Kandidat Stranke enotnosti sedanjega predsednika Prevala, Jude Celestin ima, kot kaže, največ denarja. Kljub temu je njegova stranka skupaj s Prevalom izjemno nepriljubljena in po nekaterih anketah naj bi v prvem krogu največ podpore dobila dolgoletna opozicijska aktivistka, profesorica in nekdanja prva dama Haitija Mirlande Manigat.
Posredno se na oblast ne more vrniti nekdanji izgnani predsednik Jean Bertrand Aristide, ker so njegovo stranko Fanmi Lavalas izločili. Kandidira pa njegov zaveznik, aktivist iz Miamija Lavarice Gaudin. Po izločitvi Wyclefa glasbenike zastopa Michel Martelly, na seznamu sta tudi nekdanji premier Yvon Neptune in nekdanji šef carine, pastor Leslie Voltaire.
Na dolgem seznamu predsedniških kandidatov so med drugim še poslovnež Charles Henri Baker, nekdanji dvakratni premier Jacques-Edouard Alexis, ustanovitelj nevladne organizacije Upanje za otroke Haitija Eddy Delaleu ter nekdanji veleposlanik Haitija pri ZN in stric Jeana Wyclefa, Raymond Joseph.
Karibska država se je po osvoboditvi francoske kolonialne nadvlade v 19. stoletju soočala z vrsto diktatur, bolj ali manj potrjenih na volitvah. Po drugi svetovni vojni je državi vladala družina Duvalier, najprej z očetom Francoisom (Papa Doc), nato pa po letu 1971 s sinom Jean Claudeom Duvalierjem (Baby Doc), ki so ga strmoglavili leta 1986.
Tokratne predsedniške volitve bodo pete po koncu vladavine Duvalierjev, potekale pa bodo pod budnim očesom mednarodne skupnosti. Za varnost bo skrbela nacionalna policija s podporo misije ZN (Minustah), ki bo skrbela za logistiko, kot je prevažanje glasovnic.
Za pošteno preštevanje glasovnic bodo skrbeli opazovalci Organizacije ameriških držav (OAS) in opazovalci Skupnosti karibskih držav (Caricom). Opazovalce je organizirala tudi civilna družba na Haitiju. Volivci bodo volili na 11.000 voliščih v 10 provincah, pri čemer bodo morali pokazati osebno izkaznico ter namočiti prst v črnilo.
Zaradi potresa, v katerem je 12. januarja umrlo najmanj 250.000 ljudi, 1,5 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo, so imeli veliko težav z uradnim registrom. Prišlo je tudi do pritožb zaradi pomanjkanja osebnih izkaznic. S finančno pomočjo mednarodne skupnosti, pri čemer so ZDA samo za volitve namenile 13 milijonov dolarjev, so večino težav s seznami in izkaznicami rešili.
Na udeležbo bo verjetno vplival izbruh kolere v državi, s katero se je doslej okužilo najmanj 70.000 ljudi, umrlo pa jih je okoli 2000. Haitijci za kolero krivijo pripadnike mirovne misije ZN in v državi zato prihaja do izbruhov nasilja.
Volilni rezultati bodo uvodoma znani šele 7. decembra, uradni rezultati pa naj bi bili potrjeni 20. decembra. Morebitni drugi krog predsedniških volitev bo 16. januarja. (STA, mh)