Bo kmalu vojna?

Obisk predsednika Srbije Borisa Tadića pri hrvaškem predsedniku Ivu Josipoviću v Zagrebu je prinesel novo otoplitev med sosednjima državama. Oba predsednika sta se zavzela za vrsto konkretnih korakov, ki bi lahko v bližnji prihodnosti še izboljšali odnose med državama, ki sta druga drugo sicer zaradi genocida tožili pred Meddržavnem sodišču v Haagu. V Zagrebu sta Josipović in Tadić poudarila, da mora biti prioriteta obeh držav iskanje usode pogrešanih oseb v vojni. "Vprašanje iskanja pogrešanih umrlih oseb je civilizacijska zahteva in vsi imamo obveznost skleniti omenjeni proces,"  je dejal Ivo Josipović po srečanju z Borisom Tadićem, ki se v Zagerebu nahaja na dvodnevnem uradnem obisku. Hrvaški predsednik je hkrati poudaril, da je narejen velik napredek v meddržavnih odnosih ter da vprašanje beguncev ni več politično, pač pa je tehnično vprašanje ter da se bodo "vsi ki želijo, lahko vrnili na Hrvaško", ostali pa bodo dobili "sredstva donatorskih skladov", da bi rešili svoj nstanovanjski problem. Podobnega mnenja je tudi srbski predsednik Tadić, ki je v svojem govoru dejal, da je "usoda pogrešanih osnovno, osrednje vprašanje. Hrvaška in Srbija bosta storili vse, da ga bosta uredili in na ta način pokazali, da skrbita za žrtve vojne in tiste, ki so ostali za njimi".

Ob sicer vse boljših odnosih med Srbijo in Hrvaško pa tudi drugimi državami v regiji, zato po svoje presenečajo rezultati ankete, ki jo je Gallup izvedel v regiji in je dala še najbolj presenetljive podatke prav v Srbiji. Anketa je namreč razkrila, da živijo državljani Srbije še zmeraj v precejšnjem strahu za svojo prihodnost, številni pa niso prepričani niti v obstojnost miru na območju, ki ga v EU imenujejo Zahodni Balkan. Poleg Makedoncev so namreč Srbi v največjem številu prepričani, da bi v naslednjih petih letih lahko prišlo celo - do vojne. Celo 24 od stotih vprašanih je prepričanih, da bo do vojne prišlo "verjetno ali zagotovo", medtem ko jih 64 odstotkov meni, da bi vezi s sosedi morale biti močnejše.

Posebnih premikov ni zaslediti niti glede drugih odprtih vprašanj. Da Srbija nikoli ne bi smela priznati neodvisnosti Kosova skoraj tri leta po razglasitvi nedovisnosti Kosova in navkljub oceni meddržavnega sodišča v Haagu, da razglasitev ni prekršila mednarodno pravo še zmeraj meni 67 odstotkov vprašanih Srbov. Kljub precejšnjim donacijam, ki jih iz članic NATO dobivajo organizacije, ki se zavzemajo za vstop Srbije v NATO, še vedno samo 13 odstotkov Srbov meni, da je ideja, da naj Srbija vstopi v NATO dobra, medtem ko jih 52 odstotkov nasprotuje tej ideji. Med anketiranimi 37 odstotkov vprašanih ocenjuje, da oblasti v Srbiji ne morejo najti Ratka Mladića, medtem ko jih je 35 odstotkov prepričanih, da oblast ve kje se skriva, vendar ga ne želi aretirati. Zanimivi so tudi podatki o okonomsklem položaju. Kljub težkemu položaju v državi kar 77 odstotkov vprašanih želi ostati v državi , medtem ko samo 19 odstotkov vprašanih vidi boljše življenje v tujini, kar 78 odstotkov vprašanih izjavlja, da se komajda preživljajo iz meseca v mesec.

V Srbiji so ljudje najbolj pesimistični tudi, kar se tiče ekonomskega razvoja, saj kar 70 odstotkov vprašanih meni, da se je položaj letos glede na leto 2010 poslabšal. Kljub temu pa kar 45 odstotkov Srbov prepričanih, da bodo v naslednjem letu našli delo, kar je najbolj perspektiven podatek v regiji. Za članstvo v EU bi glasovalo 63 odstotkov vprašanih, 12 odstotkov pa jih je priznalo, da so bili v preteklem letu zaradi svojih potreb prisiljeni, da nekoga podkupijo.