Osem milijonov do leta 2030

Pljučni rak, bolezni srca in ožilja ter kronična pljučna obolenja imajo vsaj eno skupno točko: med drugim jih povzroča kajenje. V Sloveniji zaradi posledic te razvade vsako leto umre okoli 3000 ljudi. Na svetu pet milijonov, do leta 2030 pa naj bi jih kljub razvoju medicine in večji ozaveščenosti umrlo osem milijonov. Medtem ko se smrtnost ponekod zmanjšuje, drugod narašča. Predvsem v državah tretjega sveta. Tam je bistveno manj zakonskih ukrepov, kot je prepoved oglaševanja, sponzorstva in promocije, ki uspešno vplivajo na zmanjševanje števila kadilcev. Slabši nadzor pa ni edini razlog za večjo uspešnost prodaje.

Mednarodni raziskovalni center za razvoj (IDRC) med drugim navaja, da v marsikateri manj razviti državi tobačnih izdelkov ne opremljajo z napisi o negativnih učinkih kajenja, v barih prodajajo tudi po eno cigareto, to pa pomeni, da si jih lahko privošči širši krog ljudi. Ministrstva za finance tobačne industrije ne želijo preveč omejiti, saj bi to pomenilo manjši dotok denarja od davkov. Počasi se spreminja tudi to. Letos so v Bangladešu denimo prepovedali oglaševanje cigaret, ne pa tudi drugih tobačnih izdelkov. V Iranu so uvedli višje davke na cigarete in zdravstvene opombe na škatlicah. Spodbudno, bi rekli, vendar se je hkrati povečalo tihotapstvo. Glede na poročila Svetovne carinske organizacije (World Customs Organization) bi se državni proračuni, če bi uspeli izničiti tihotapljenje cigaret, skupaj povečali za 31 milijard ameriških dolarjev.

Če ni opozarjanja o škodljivosti kajenja, je drugačen tudi odnos do razvade: ponekod, še posebej v ruralnih delih tretjega sveta, velja prepričanje, da o bolezni odloča bog, ne pa število pokajenih cigaret. Nekateri preprosto mislijo, da zaradi posledic uživanja tobaka umrejo šibkejši, njih samih pa škodljivi učinki ne morejo prizadeti. Nič čudnega torej, da najdemo državo, kjer kadi 80 odstotkov moških, 60 odstotkov žensk in kar 50 odstotkov srednješolcev (npr. Mizoram).

Zaradi vsega tega kajenja ni preprosto zmanjševati, čeprav gre, kot poudarja Timothy O'Leary iz SZO, za enega glavnih vzrokov smrti, ki se jim je mogoče izogniti. Tobačne industrije prav nič ne gane, da dobičke kuje s prodajo svojih izdelkov tistim, ki imajo majhne možnosti, da bi morebitno bolezen zdravili. Bolezni so v manj razvitih državah kasneje diagnosticirane in tudi slabše zdravljene. Eden avstralskih inštitutov za globalno zdravje (The George Institute for Global Health) v julijskem poročilu navaja, da je zdravljenje raka, ki je posledica kajenja, v razvitih državah uspešno v 80 odstotkih, v državah z nizkim BDP pa le v 9 odstotkih. Tobačna industrija izkorišča manj znanja in slabo ozaveščenost. Naslednji večji projekt protitobačnih akcij se bo torej ukvarjal s tem, kako biti korak spredaj. »V prihodnjih letih bo najpomembnejše širjenje protikadilskih strategij, ki so se že izkazale za uspešne. Poleg tega pa uvajanje zaknodaje, ki bo tobačni industriji preprečila uporabo novih marketinških prijemov,« poudarja Greg Hallen iz IDRC.