Berlusconiju dobički iz poslov Gazproma in Enija
Italijanski premier Silvio Berlusconi naj bi imel po navedbah ene izmed diplomatskih depeš, ki jih v zadnjih dneh razkrila spletna stran Wikileaks, zasebne finančne koristi v poslih med ruskim Gazpromom in domačim Enijem. Berlusconi, ki se prav danes mudi na obisku v Moskvi, je obtožbe že zanikal.
Ruski premier Vladimir Putin naj bi Berlusconiju obljubil odstotke od dobička pri izgradnji vseh plinovodov, ki bi jih skupaj zasnovala energetska velikana Gazprom in Eni. Kot je razbrati iz depeše, ki jo je iz Rima v ZDA poslal nekdanji ameriški veleposlanik v Italiji Ronald Spogli, so te informacije prišle iz gruzijskega veleposlaništva. O tem, da naj bi imel Berlusconi zasebne finančne koristi od energetskih poslov z Rusijo, pa so Spoglija obveščali tudi viri iz njegove lastne stranke.
Sumi letijo na projekt izgradnje plinovoda Južni tok, pri katerem sicer sodeluje tudi Slovenija in velja za konkurenco "evropskemu" plinovodu Nabucco. Slednji bi namreč povsem zaobšel Rusijo in tako zmanjšal odvisnost Evropske unije od oskrbe z ruskim plinom. Berlusconi je po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA zatrdil, da nima nikakršnih zasebnih interesov, temveč skrbi le za interese Italijanov in Italije.
Obtožbe iz depeše predstavljajo nov pritisk na Berlusconijevo vlado, o kateri bo 14. decembra potekalo glasovanje o nezaupnici. Tako imenovani tretji politični blok, ki ga vodi nekdanji Berlusconijev zaveznik in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, je v četrtek premiera znova pozval k odstopu. Za nezaupnico so namreč zbrali 317 podpisov članov poslanske zbornice, kar predstavlja večino, čeprav šibko, v 630-članskem spodnjem domu parlamenta. Opozicija tako pričakuje, da bo Berlusconi sam odstopil še pred glasovanjem o nezaupnici. Opozicija pa tudi pričakuje, da bo premier v parlamentu pojasnil, zakaj je vlada namesto projekta Nabucco podprla Južni tok.
Skupaj z glasovanjem o nezaupnici v spodnjem domu parlamenta bo 14. decembra potekalo tudi glasovanje o zaupnici vladi v senatu, h kateremu je pozval sam premier. Nepodpora v katerem od domov parlamenta bi Berlusconija prisilila k odstopu.
Italijo poleg vladne krize in informacij o zunanjepolitičnem delovanju iz diplomatskih depeš, ki jih v zadnjih dneh intenzivno objavlja Wikileaks, pretresa tudi dolžniška kriza evrskega območja. Kljub sprejetju 85-milijardnega reševalnega paketa za Irsko, za zdaj ne kaže, da bi EU uspela zajeziti prelitje dolžniške krize še v druge države evrskega območja. Tarča nezaupanja vlagateljev je tako po Portugalski in Španiji postala še Italija, ki je ena najbolj zadolženih držav evrskega območja. (STA, mh)