Assange aretiran!

Britanska policija je v torek aretirala ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea. Aretacija, posledica zahteve Švedske, kjer Assangea sumijo posilstva, je bila pričakovana, saj se je v zadnjem času zaradi objave ameriških diplomatskih depeš na WikiLeaksu zanka okoli njega zategovala. Do naslednjega zaslišanja 14. decembra bo Assange v priporu.

Assange je danes sam prišel na postajo Scotland Yarda v Londonu, kjer so ga nato aretirali in odpeljali na zaslišanje na sodišče. Tamkajšnji sodnik je presodil, da bi Assange v primeru, da bi ga spustili na prostost, lahko pobegnil, čeprav je bilo varščino zanj pripravljeno plačati več uglednih osebnosti, med njimi filmski režiser Ken Loach. Zato bo moral nekdanji heker do naslednjega zaslišanja 14. decembra ostati za zapahi.

Aretacija je posledica zahteve Švedske. Švedsko sodišče je namreč izdalo mednarodni nalog za aretacijo Assangea, ker ga sumijo "posilstva, spolnega nadlegovanja in nasilja". Ta dejanja, ki mu jih očitata dve ženski, naj bi zagrešil avgusta na Švedskem. Londonski sodnik je dal Assangeu, ki je bil pred sodiščem videti miren, vedeti, da gre za "izjemno resne trditve". Assange je že pred aretacijo obtožbe zanikal. Kot trdi, te koreninijo v sporu glede sporazumnih, a nezaščitenih spolnih odnosov. Prav tako meni, da bi lahko bile obtožbe politično motivirane.

Pred sodiščem pa je v torek povedal, da se bo boril proti izročitvi Švedski. Assange naj bi se bal, da bi ga Švedska lahko prepustila naprej ZDA, kjer so ga zaradi razkritij na WikiLeaksu med drugim označili za državnega sovražnika. Pravni strokovnjaki v Veliki Britaniji so ob tem mnenja, da bi lahko vsakršni poskusi ZDA, da poskuša priti do Assangea, le še okrepili njegovo obrambo v borbi proti izročitvi Švedski.

Sodni proces v Londonu bi lahko trajal več tednov ali celo mesecev. Pristojna švedska državna tožilka Marianne Ny aretacije Assangea sicer ni želela komentirati, je pa dejala, da "če kdo ne soglaša z izročitvijo na podlagi evropskega zapornega naloga, lahko traja mesece".

Kljub aretaciji Assangea pa njegova medijska organizacija melje dalje. V WikiLeaksu so spričo aretacije svojega ustanovitelja v torek tudi sporočili, da bodo depeše State Departmenta poslej objavljali še hitreje.

Nekaj novih depeš pa je pozornost javnosti v torek pritegnilo že pred aretacijo Assangea. Tiste, ki jih je objavil britanski The Guardian, navajajo, da ima zveza Nato načrt za obrambo baltskih držav pred ruskimi grožnjami. Obrambni načrt, ki zadeva Poljsko, je zavezništvo glede na depeše, razširilo na Estonijo, Latvijo in Litvo, potem ko so prosile za dodatno zaščito pred Rusijo.

Depeše iz januarja letos kažejo, da je kratek rusko-gruzijski spopad leta 2008, ko je Rusija vdrla v Gruzijo pustil sledi v spominih baltskih držav, ki imajo prav tako pomembno rusko manjšino. Na bojazni baltskih držav zaradi konflikta v Gruziji kaže tudi depeša ameriškega veleposlaništva v Rigi, ki jo je objavil New York Times.

Nato je v odzivu poudaril, da Nato in Rusija ne predstavljata medsebojne grožnje in da je naloga zavezništva, da zaščiti vse svoje članice, med katerimi so tudi baltske države. Tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu ob tem v izjavi ni želela potrditi obstoja načrta.

Neimenovani vir pri ruskem zunanjem ministrstvu pa je izrazil osuplost nad načrtom in poudaril, da do informacij prihaja nekaj tednov po vrhu Nato-Rusija, ki je pomenil prelomnico v odnosih. Namestnik odbora ruske dume za zunanje zadeve Leonid Slucki pa je menil, da bi ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin moral od Nata zahtevati uradno pojasnilo, ob tem pa izrazil dvom, da depeše izražajo uradno politiko Nata.

WikiLeaks se medtem sooča s finančnimi težavami. Ponudnik kartičnega poslovanja Visa je sporočil, da je prekinil vsa plačila za WikiLeaks, ki svoje delovanje financira s prostovoljnimi prispevki. Pred tem sta v minulih dneh to že storila MasterCard in PayPal. Že v ponedeljek so švicarske oblasti zaprle Assangeov novi švicarski račun.

Iz Nemčije pa so poročali o težavah največjega nemškega donatorja WikiLeaksa, fundacije Wau Holland. Fundacija naj bi doslej WikiLeaksu nakazala 750.000 evrov, pristojne oblasti pa so ji doslej poslale že drugi opomin, ker ni pravočasno poslala poslovnega poročila.

WikiLeaks se je na svetovnem spletu pojavil leta 2007 in začel razkrivati tajne dokumente. Prvo odmevno razkritje se je zgodilo julija letos, ko so razkrili okoli 77.000 tajnih ameriških dokumentov o Afganistanu. Sledila je objava okoli 40.000 dokumentov, ki se nanašajo na vojno v Iraku, od 28. novembra pa WikiLeaks objavlja okoli 250.000 diplomatskih depeš ameriške administracije. (STA, mh)