Nato želi zaščititi baltske države pred Rusijo

Zveza Nato ima načrt za obrambo baltskih držav pred ruskimi grožnjami, kažejo ameriške depeše, objavljene na WikiLeaksu. Obrambni načrt, ki zadeva Poljsko, je zavezništvo namreč razširilo na Estonijo, Latvijo in Litvo, potem ko so prosile za dodatno zaščito pred Rusijo, kažejo depeše, ki jih je danes objavil britanski The Guardian.

Nato je v odzivu že poudaril, da Nato in Rusija ne predstavljata medsebojne grožnje in da je naloga zavezništva, da zaščiti vse svoje članice, med katerimi so tudi baltske države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu ob tem v izjavi ni želela potrditi obstoja načrta. Dejala je le, da v skladu s svojo politiko Nato "ne govori o vsebini svojih zaupnih dokumentov ali obrambnih načrtih".

Neimenovani vir pri ruskem zunanjem ministrstvu je že izrazil osuplost nad načrtom in poudaril, da do informacij prihaja nekaj tednov po vrhu Nato-Rusija, ki je pomenil prelomnico v odnosih. Namestnik odbora ruske dume za zunanje zadeve Leonid Slucki pa je menil, da bi ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin moral od Nata zahtevati uradno pojasnilo, ob tem pa izrazil dvom, da depeše izražajo uradno politiko Nata.

Depeše iz januarja letos, ki jih je danes objavil The Guardian kažejo, da je kratek rusko-gruzijski spopad leta 2008, ko je Rusija vdrla v Gruzijo, uradno zaradi zaščite tamkajšnje ruske manjšine, pustil sledi v spominih baltskih držav, ki imajo prav tako pomembno rusko manjšino. Na bojazni baltskih držav zaradi konflikta v Gruziji kaže tudi depeša ameriškega veleposlaništva v Rigi, ki jo je objavil New York Times.

Načrt Nata za obrambo teh nekdanjih sovjetskih republik pred Moskvo bi lahko spodkopal poskus ameriškega predsednika Baracka Obame izboljšati odnose z Rusijo, ki so bili napeti v času bivšega ameriškega predsednika Georgea Busha, poroča AFP.

Kot še kažejo depeše, je načrt sestavil ameriški admiral James Stavridis, poveljnik Nata v Evropi. Vojaški predstavniki Nata pa so nato januarja letos podprli politiko, po kateri so v novi regionalni obrambni shemi skupaj s Poljsko baltske države, ki so članice Nata od leta 2004.

Pred tem so pozivi držav Vzhodne Evrope po večjih varnostnih zagotovilih naleteli na nasprotovanje zahodnoevropskih držav, še posebej Nemčije, ki so se bale, da bi lahko s tem ujezili Rusijo.

Iz depeš je razvidno, da so se ZDA zavedale kočljivosti zadeve, saj so baltske države, ki so bile zelo zadovoljne ob sprejetju načrta, pozvale k molčečnosti, da ne bi prišlo do porasta napetosti med Natom in Rusijo. Bali so se tudi, da načrt ni v skladu s politiko Nata po koncu hladne vojne, ki v Rusiji naj ne bi več videla grožnje, kaže depeša, ki jo je oktobra lani podpisal ameriški veleposlanik pri Natu Ivo H. Daalder, še poroča AFP . (STA, mh)