Libija je grozila Veliki Britaniji
Libija je Veliki Britaniji grozila z resnimi posledicami, če bi avtor terorističnega napada nad Lockerbiejem Abdelbaset Ali Mohamed al Megrahi umrl v škotskem zaporu, kažejo danes na WikiLeaksu objavljene nove ameriške depeše, poroča ameriška tiskovna agencija AFP.
Kot kaže depeša ameriškega veleposlanika Genea A. Cretza v Tripoliju iz januarja 2009, je Libija grozila s prekinitvijo gospodarskih odnosov z Veliko Britanijo, demonstracijami proti britanskim poslopjem ter dala vedeti, da bi lahko bili ogroženi tudi britanski državljani v Libiji. Če bi ZDA javno nasprotovale izpustitvi al Megrahija, bi lahko bili "ameriško veleposlaništvo in Američani v Libiji izpostavljeni podobnim posledicam," še piše v depeši, ki jo je objavil britanski The Guardian.
Al Megrahi je edini obsojenec za napad na letalu ameriške družbe Pan Am nad britanskim Lockerbiejem, v katerem je leta 1988 umrlo 270 ljudi, večinoma Američanov. Al Megrahi je bil obsojen na dosmrtni zapor, a so ga škotske oblasti 20. avgusta lani po osmih letih v zaporu izpustile iz sočutja, saj naj bi imel raka na prostati v zadnji fazi. Sprva naj bi po navedbah zdravnikov imel le še tri mesece življenja, medtem pa so se pojavile vesti o tem, da bi lahko živel še nekaj let. Sedaj živi v Tripoliju.
Ena od danes objavljenih depeš sicer kaže, da je takratni britanski pravosodni minister Jack Straw še pred izpustitvijo al Megrahija ameriškim diplomatom dejal, da bi lahko al Megrahi živel še pet let, da pa so škotske oblasti naklonjene njegovi predčasni izpustitvi. London se je sicer v javnosti distanciral od odločitve škotskih oblasti, da al Megrahija predčasno izpustijo, danes objavljene depeše pa kažejo tudi, da si je London ob tem oddahnil.
WikiLeaks je sicer danes objavil nove depeše. Tiskovna predstavnica te medijske organizacije Kristinn Hrafnsson je ob tem v sporočilu na Twitterju poudarila, da tako kot so napovedali, z objavami nadaljujejo, kljub torkovi aretaciji ustanovitelja Juliana Assangea, ki v priporu v Londonu čaka na morebitno izročitev Švedski. "Ne bodo nas utišali, ne s sodnimi akcijami in ne s cenzuro. WikiLeaks še vedno deluje. Celotno stran kopirajo na več kot 500 lokacijah. Vsak dan depeše naložijo več kot 50-milijonkrat," je še zapisala po poročanju ameriške tiskovne agencije AP.
WikiLeaks je sicer pod pritiski na več frontah. Ob aretaciji Assangea sta skoraj istočasno ponudnika kartičnega poslovanja Visa in MasterCard prekinila posredovanje donacij organizaciji, s čemer so ji otežili financiranje, skrivnostni hekerski napadi pa občasno onemogočajo njene strežnike. Kljub temu WikiLeaks uživa množično podporo, tudi na svetovnem spletu, kar med drugim odraža tudi milijon oboževalcev na Facebooku. (STA, mh)