Wiki vojna
Tudi po aretaciji Juliana Assanga, ustanovitelja WikiLeaksa, ki na internetu dan za dnem objavlja zaupne dokumente ameriške administracije nič ne kaže, da bi bilo mogoče preprečiti širjenje razkritih dokumentov. Celo v primeru, če bi bile vse internetne strani WikiLeaksa blokirane, vsa plačila za delovanje organizacije ustavljene in vsi člani organizacije zaprti ali odstranjeni, obstaja namreč še eno sredstvo za razkritje dokumentov – WikiLeaksova “strupena tableta” oziroma “datoteka za zavarovanje”, ki naj bi vsebovala številne zelo kompromitirajoče dokumente, od podatkov o podjetju BP, Banki Amerike do dokumentov o taborišču Guantanamo ter posnetkov pobojev v Iraku in Afganistanu. Datoteka je že prosto dostopna na internetu, večinoma jo je mogoče shraniti na osebne računalnike v obliki torrent datoteke, vendar njene vsebine trenutno ni mogoče pregledati, saj je močno zavarovana.
Virtualna vojna
“Neprebojna” šifra Datoteka je namreč zašifrirana s 256 bitnim ključem, ki ga je dobesedno nemogoče “zlomiti”. WikiLeaks je na podoben način že zašifriral del dokumentov o iraški vojni in pozval “hekerje”, naj poskusijo prebiti šifro, vendar kljub 100.000 poskusom šifra ni bila razkrita. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da šifre ne bi uspeli odkriti niti največji svetovni superračunalniki. Nekaterih drugi strokovnjaki menijo, da bi šifro lahko razrešila ameriška NSA, vendar to ne bi imelo veliko smisla – NSA seveda ve, kaj se skriva v 1,4 gigabajta veliki datoteki, za WikiLeaks pa je pomembno le to, da se dokumenti ne razkrije dokler oni tega nočejo. Za dokument, ki ga je na svetovnem spletu mogoče najti pod imenom “insurance.aes256,” in je zašifriran po standardu AES-256, ki je ameriški standard za največjo stopno enkripcje, je Assange dejal, da je njegova organizacija “v daljšem časovnem obdobju že distribuirala zašifrirane varnostne kopije materiala, ki ga še nismo razkrili. Vse kar moramo narediti je, da razkrijemo šifro za ta material, ki bo s tem postal v trenutku dostopen”. WikiLeaks sicer te šifre še ni razkril, kar pomeni, da “virtualna vojna”, ki se je začela z objavami tajnih dokumentov še vedno traja.
Da je spopad hud, kažejo tudi poteze ameriške administracije, ki pritiska na finančne organizacije. Potem ko so vplačila WikiLeaksu prenehala omogočati podjetja Amazon in PayPal, so namreč kot figure v vojni proti WikiLeaks ameriške oblasti uporabile tudi podjetja Visa in MasterCard, ki so ustavile vplačila. Istočasno pa so najnovejše depeše razkrile, da so ZDA lobirale tudi v Rusiji za interese omenjenih ameriških podjetij, saj so z lobiranjem v ruskem parlamentu (Dumi) poskusile preprečiti sprejem zakona, ki bi vzpostavil plačilni promet s kreditnimi karticami preko ruskega Nacionalnega kartičnega plačilnega sistema (NPCS), zaradi česar bi Visa, Mastercard doživela hud upadec prometa. Ameriški dokumenti to opisujejo kot poskus “deprivilegiranja” ameriških multinacionalk. Vse to je vplivalo tudi na napade hekerjev na strani Mastercarda, ki so jo tudi uspešno zrušili. Sicer pa bi vzpostavitev ruskega sistema kartičnih plačil Viso in MasterCard olajšala kar za okoi 4 milijarde dolarjev prometa, predvsem znotraj same Rusije, saj bi za promet izven njenih meja MasterCard in Visa še naprej lahko zaračunavali svoje provizije. V dokumentu WikiLeaksa Matthias Mitman, ameriški diplomat specializiran za ekonomske zadeve, poziva predsednika ZDA oziroma njegovo komisijo za Rusijo (za njeno ustanovitev sta se zavzela Barack Obama in Dmitrij Medvedjev), da se zavzame za ta primer in predlagal, da se člani vlade v pogovorih z ruskimi sogovorniki zavzamejo za spremembo zakonodaje, da “ameriške plačilna podjetja ne bi bila hudo prizadeta”.
ZDA “marginalizirajo” klimatske nasprotnike