Pokojninska reforma sprejeta

Državni zbor je s pomočjo opozicijske SLS sprejel pokojninsko reformo, ki naj bi začela veljati s 1. januarjem 2011. Delodajalci jo ocenjujejo kot nujno potrebno, sindikati pa že napovedujejo predlog za veto in zbiranje podpisov za referendum. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim naj bi podaljšali dejansko upokojitveno starost in hkrati postopno tudi delovno aktivnost, so sprejeli z 49 glasovi za in 35 glasovi proti. V koalicijski stranki DeSUS so bili proti, pač pa so za reformo glasovali v opozicijski SLS.

Izid glasovanja je za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika "malo presenečenje". Kot je dejal v izjavi za medije po izglasovanju reforme, so bili občasno v dvomih, ali bo podpora dovolj velika. A se je po njegovih besedah izkazalo, da so prevladali razum, preudarnost in skrb za socialno državo, tako da so nekateri pozabili na trenutne politične delitve.

Predsednik SLS Radovan Žerjav je pojasnil podporo poslancev SLS pokojninski reformi. Znova je poudaril, da niso reševali koalicije ter da te vlade ne podpirajo, podprli pa so dober predlog reforme. Ta sicer po njihovi oceni res ni idealna, a je ob trenutnem stanju javnih financ odgovornost ne samo koalicije, ampak tudi opozicije, "da ljudem povemo tisto, kar je prav, in ne tisto, kar od nas pričakujejo". Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je še pred glasovanjem o zakonu izrazil prepričanje, da je predlagani zakon nujen. Odkar je bil konec leta 1999 sprejet do zdaj veljavni zakon, so se razmere poslabšale, je poudaril. "Zavedamo se, da je ta reforma ena od pomembnih strukturnih reform, ki jih je treba opraviti," je dejal.

Po drugi strani so v koalicijski stranki DeSUS napovedali glasovanje proti zakonu. Ne strinjajo se namreč s tem, da se pokojnine v prihodnjem letu ne bodo usklajevale polovično, temveč le četrtinsko, je dejal Franc Jurša. Proti zakonu so poleg DeSUS glasovali tudi poslanci opozicijske SDS in SNS, v poslanski skupini nepovezanih poslancev pa je bil proti Andrej Magajna. Ob glasovanju je bilo navzočih 85 poslank in poslancev.

Poslanci so še pred glasovanjem o zakonu v celoti sprejeli tudi dopolnilo SLS, po katerem se državna pokojnina za tiste, ki so že pridobili pravico do nje, ohranja. Za je glasovalo 85 poslancev, proti pa ni bil nihče. Pač pa so zavrnili dopolnilo SLS, po katerem bi obvezno služenje vojaškega roka s prehodnimi obdobji vštevali v pokojninsko dobo. Proti je glasovalo 46 poslancev, za pa jih je bilo 35. Zavrnili so tudi dopolnili DeSUS za polovično usklajevanje pokojnin v prihodnjem letu in za usklajevanje pokojnin v 70 odstotkih z rastjo plač in v 30 odstotkih z rastjo inflacije že v letih od 2012 do 2015, ne pa šele po tem obdobju.

Za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča je sprejetje reforme pričakovano, napoveduje pa že predlog za veto in zbiranje podpisov za referendum. "Večina, ki se je oblikovala v DZ, tudi sicer podpira strukturne reforme, ki so v bistvu usmerjene proti zniževanju delavskih pravic. Varčevanje na račun teh pravic in preko tega reševanje proračunskega primanjkljaja je bilo za nas pričakovano," je za STA poudaril Semolič.

Po mnenju generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta je pokojninska reforma nujno potrebna, a je v dvomih, ali bo začela veljati 1. januarja 2011. Kot je dejal za STA, so v združenju od samega začetka podpirali cilje reforme. Da je nujna, sploh ni vprašanje, je dejal.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo treba po prepričanju predsednika SDS Janeza Janše znova spreminjati, in to še preden bo reforma sploh začela delovati v praksi. Kot je dejal na novinarski konferenci, vidi sicer le 15-odstotno možnost, da reforma sploh začne veljati.

Izrazil je razočaranje, ker vlada ni našla časa, da bi se sestala z opozicijo in skušala najti čim širše soglasje glede tako pomembne reforme. Po njegovi oceni bi že en sam sestanek lahko pripeljal do skupnih pogledov, a vlada tega kljub pozivom SDS ni storila.

V zunajparlamentarni NSi pa opozarjajo, da reforma ni socialno naravnana. Uvaja preveč stroge pogoje za upokojevanje, pri tem pa ni sprememb delovnopravne zakonodaje, v kateri bi morala zagotoviti prilagojena delovna mesta za starejše delavce, so navedli v sporočilu za javnost. (STA, mh)