O zaščiti evra

Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Borut Pahor, so se prvi dan srečanja v Bruslju dogovorili za spremembe lizbonske pogodbe, potrebne za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra. Velika Britanija pa je predstavila pobudo za zamrznitev prihodnjega večletnega proračuna unije.

Stalna rešitev za stabilnost evra je potrebna zaradi vztrajnih napadov finančnih trgov na šibke člene v območju evra. Začelo se je z močno zadolženo Grčijo, nadaljevalo z Irsko, sedaj sta najbolj pod udarom Portugalska in Španija, negotova pa je tudi usoda Belgije in Italije.

Dogovorjeno besedilo osnutka spremembe lizbonske pogodbe se glasi: "Države članice z valuto evro lahko vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zaščito stabilnosti območja evra kot celote. Črpanje finančne pomoči iz mehanizma bo podvrženo strogemu pogojevanju."

S tema dvema stavkoma bo dopolnjen 136. člen lizbonske pogodbe. "O tem besedilu smo se dogovorili po uri in pol razprave," je ob predstavitvi dogovora poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Poleg tega je Van Rompuy na novinarski konferenci po koncu prvega dne vrha večkrat poudaril, da bodo voditelji unije "storili vse, kar je potrebno, da zaščitijo evro". O podrobnostih te zaveze ni želel govoriti.

"Danes je velik dan za Evropo," pa je po koncu vrha poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ob tem je spomnil, da v uniji 27 držav ni preprosto doseči dogovor o spremembi pogodbe in da pomena te odločitve nikakor ne gre podcenjevati.

Osnutek spremembe pogodbe bo sedaj romal v Evropski parlament, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko. V skladu s poenostavljenim postopkom, po katerem se bo sprememba pogodbe sprejemala, morajo omenjene institucije podati svoje mnenje, ki pa je nezavezujoče.

Na podlagi osnutka spremembe pogodbe bodo finančni ministri unije začeli pripravljati podroben predlog vzpostavitve stalnega kriznega mehanizma. Kdaj bo prvi sestanek na to temo, še ni znano, a po navedbah evropskih diplomatskih virov bodo začeli delati zelo hitro.

Sprememba pogodbe naj bi bila dokončno potrjena marca prihodnje leto, nato pa se začnejo postopki potrjevanja v državah članicah. Te bodo same odločile o načinu potrjevanja. Van Rompuy je danes povedal, da kolikor ve, referendum ni potreben v nobeni državi.

Cilj je, da je sprememba lizbonske pogodbe uveljavljena s 1. januarjem 2013. Stalni krizni mehanizem pa bo začel veljati sredi leta 2013, ko se iztečeta sedanja mehanizma: za pomoč Grčiji in sistem za zagotavljanje stabilnosti evra, iz katerega je dobila pomoč Irska.

Voditelji so se po Van Rompuyevih besedah strinjali tudi s splošnimi značilnostmi stalnega kriznega mehanizma, ki so jih nedavno potrdili finančni ministri unije.

Gre za to, da bo stalni mehanizem zasnovan na podlagi sedanjega sistema za stabilnost evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči, da bo v njegovo izvajanje tesno vpet Mednarodni denarni sklad in da se bo o vlogi zasebnega sektorja pri reševanju dolžniških težav držav odločalo od primera do primera, nikakor pa ta vloga ne bo predhodno določena.

Obseg stalnega mehanizma za zdaj javno še ni bil potrjen. V povezavi z ugibanji o povečanju obstoječega mehanizma pa je Van Rompuy danes ponovil, da so za zdaj za Irsko porabili le štiri odstotke razpoložljivih sredstev, tako da vprašanje količine sredstev na tej točki ni problem.

Prvi dan vrha je za zaprtimi vrati po navedbah evropskih diplomatskih virov potekala tudi pomembna razprava o pobudi predsednika britanske vlade Davida Camerona, naj bo proračun unije po letu 2013 zamrznjen na ravni omenjenega leta in zvišan samo na podlagi stopnje inflacije.

Končno besedilo britanskega pisma bo predvidoma javnosti predstavljeno šele po tokratnem vrhu unije, a še pred božičem. Britanski pobudi naj bi se že pridružile Francija, Nemčija, Nizozemska, Švedska, Finska in Avstrija.

Pobudi po pričakovanjih ne bodo naklonjene srednje- in vzhodnoevropske države, saj bi ta predlog najbolj ogrozil evropsko kohezijsko politiko, od katere so imele doslej največjo korist revnejše evropske regije v tem delu Evrope. Nasprotovala naj bi ji tudi Evropska komisija.

Kakšno je stališče Slovenije do tokratne britanske pobude, za zdaj ni znano. Slovenija je sicer na zadnjem vrhu podprla tedanjo britansko pobudo za omejitev proračuna unije za prihodnje leto na 2,91-odstotno zvišanje v primerjavi z letošnjim.

Drugi dan vrha bo predvidoma osredotočen na razpravo o strateških partnerjih unije. Prav tako bo vrh danes po pričakovanjih formalno potrdil odločitev, da se Črni gori dodeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. (STA, mh)