Denar, depeš vladar?
WikiLeaks je s postopnim razskrivanjem okoli 250.000 večinoma zaupnih ameriških depeš postala trn v očesu številnih držav in diplomacij, vendar zaradi sprejetih standardov na področju svobode obveščanja ZDA in drugim državam ostaja na voljo le malo "protiorožij" zoper razkrivanje tajnih diplomatskih depeš, v katerih so zapisane različne nečednosti diplomatov in politikov. Tudi slovenskih, kot smo lahko videli v primeru razkrivanja dogovorov slovenskega predsednika vlade z ameriškim vršilcem dožnosti ameriškega veleposlanika o sprejemu zapornika iz Guantanama v zameno za 20 minutno srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Glavnina ukrepov zoper Juliana Assanga in WikiLeaks je zato povezana z onemogočanjem dostopa do njegove spletne strani ter finančnimi pritiski na njegovo organizacijo. Zaradi različnih pritiskov na WikiLeaks, so plačilna podjetja Visa, Mastercard ter internetni prodajalec Amazon.com in posrednik Paypal s tem, ko so ukinila možnost plačevanja donacij organizaciji, ki jo vodi Julian Assange, povzročila kar precejšnjo finančno škodo. Podobna škoda je nastala tudi zaradi ukinitve pogodb o gostovanju internetnih strani WikiLeaksa, k temu pa je potrebno prišteti še izjemno visoke stroške, ki jih mora plačevati Julian Assange za pravne usluge svojim odvetnikom zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju. Gre za preprosto, toda učinkovito metodo finančnega izčrpavanja, ki se ga pogosto poslužujejo tudi druge finančne družbe.
Trije milijoni za avtobiografijo