‘Orbanistan’ na čelu EU
Madžarska je v novo leto stopila kot predsedujoča EU. Vendar je s prvim januarjem v državi pričel veljati tudi nov, rigorozen medijski zakon, ki bi po ocenah kritikov zakona lahko Madžarsko zelo hitro vrnil v čase totalitarizma. V skladu z novimi določili madžarskega medijskega zakona so namreč lahko novinarji kaznovani v kolikor ne poročajo “uravnoteženo” oziroma poročajo preveč “enostransko”. Raztegljive pravne kvalifikacije v novem zakonu so pravzaprav tako široke, da omogočajo pregon novinarjev. Prav zato so se na protestnih večerih pred uveljavitvijo zakona zbrali številni madžarski intelektualci. Protestniki so v znani madžarski knjigarni pred uveljavitvijo zakona prepevali pesmi in podprli levičarski madžarski časnik Nepszava, ki vztrajno kritizira novi medijski zakon.
Tehnologija pred cenzuro
Podobnega mnenja je tudi filozofinja in pisateljica madžarskega porekla Agnes Heller, ki se je odzvala na poziv, da se pridruži internetni televiziji. Po njenem mnenju se vlada predsednika vlade Viktorja Orbana, ki je uvedla nov zakon, ne zaveda, da so se časi, ki so omogočili sprejemanje takšnih zakonov, za zmeraj spremenili. “Danes imate lahko server v drugi državi. Zato ne morete cenzurirati vsebin na Internetu, če se vsebine nahajajo na serverju v neki drugi državi. Nekateri ljudje so se organizirali, pripravili ‘samizdat’ televizijo na internetu ter me prosili, da sodelujem. Tehnologija je torej nad omejitvami zakona. V klasičnem primeru Sovjetske zveze je tehnologija omogočala nadzor vsega. Danes to ni več mogoče. In zato Obama ne bo uspel,” opozarja Agnes Heller.
Opozicijske stranke na podoben način kritizirajo nov madžarski medijski zakon in ga primerjajo z ureditvijo v času komunizma in v času totalitarnih režimov. Nov zakon namreč določa, da bo poseben medijski svet, ki ga bo imenovala vlada, imel pravico odločanja, ali je določen medij prekršil pravila uravnoteženega oziroma “moralnega” poročanja ter ga kaznovati z visokimi globami. Tiskani in internetni mediji bi lahko bili kaznovani z globami preko 100.000 evrov, radiji in televizije pa z globami okoli milijona evrov, v kolikor se bo nadzornikom njihovo poročanje zazdelo “neuravnoteženo”. Ob tem v vesteh ne sme biti več kot 20 odstotkov poročil o kriminalu, novinarji pa bi oblastem morali tudi razkriti tudi svoje vire, kar bi lahko zaprlo nove vire in ogrozilo svobodo obveščanja. Zaradi nasprotovanja novemu zakonu so v državnem radiju že odpustili nekatere novinarje. Odgovorni urednik časnika Nepszava Peter Nemeth je v znak protesta zoper uvedbo zakona na naslovnici časnika ‘tiskal’ prazno prvo stran. “Naslovnica je bila prazna, popolnoma prazna. In ko bo Madžarska prevzela predsedovanje EU, bomo akcijo ponovili. Evropski Uniji želimo poslati sporočilo, da ta zakon ni dober,” je še pred novim letom opozarjal Peter Nemeth, ki opozarja, da bo položaj na področju medijev v Madžarski sedaj podoben kot v času komunizma ter da bo zakon dal “priložnost za diktaturo”.
Madžarski medijski zakon je že sprozil različne kritične odzive zaradi možnosti, da povzroči vzpon cenzure in avtocenzure. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je ocenil, da zakon “sproža vprašanje, ali si takšna država zasluži vodenje EU”. Namestnik nemškega zunanjega ministra Werner Hoyer je opozoril na “resno zaskrbljenost, če bi obstajal samo najmanjši sum v to, da je v Madžarski ogorožena svoboda medijev”. Tiskovna predstavnica kanclerke Angele Merkel pa je dejala, da njena vlada ocenjuje nov madžarski medijski zakon “z velkko pozornostjo”. Medtem je organizacija Novinarji brez meja že pozvala Evropski parlament, da vprašanje medijskega zakona v Madžarski postavi visoko na svoj nov dnevni red.
Najslabši zakon
Predstavnik organizacije pri EU Olivier Basille je dejal, da je madžarski zakon “najslabši medijski zakon vseh članic EU”, vključno z Italijo, kjer je predsednik vlade Silvio Berlusconi zaradi kritičnega pisanja medijev nedavno sprožil serijo tožb zoper medije. Po oceni Oliviera Basilla madžarski medijski zakon krši tudi evropske sporazume, prav tako pa bi lahko bil uporabljen zoper tuje novinarje, ki poročajo iz Madžarske, še posebej, če poročajo za medije, ki objavljajo na internetu. “V vseh pogodbah lahko preberete, da imajo vsi državljani enake pravice. Vendar to ne velja za madžarske državljane in ljudi, ki živijo na Madžarskem in tiste, ki bodo objavljali na Madžarskem. Kajti tuji novinarji bodo lahko obtoženi tako kot vsi drugi novinarji ali kot vsak bloger v Madžarski, saj prebivajo v Madžarski.”
Kritiki zakona poudarjajo, da je medijski zakon samo eden od ukrepov, ki bi madžarsko lahko spremenili v ‘Orbanistan’, skovanko iz priimka madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana in končnice srednjeazijskih držav, ki se soočajo z avtrokratskimi tipi vladavine. Orbanova vlada je pokojninske sklade že prisilila na plačilo sredstev v državne fonde in preprečila, da bi ustavno sodišče presojalo o tem vprašanju. S tem je državna blagajna prišla do okoli 14 milijard dolarjev, ki vladi omogočajo, da odplačuje dolgove brez drastičnih ukrepov. Vlada si je prav tako podvrgla računsko sodišče, poskuša pa zamenjati tudi doslej neodvisnega guvernerja narodne banke. Odpor je slab tudi zato, ker ima stranka Fidesz v parlamentu dvotretjinsko večino, kar ji omogoča spremembe ustave in sprejemanje ostre zakonodaje.