Bo Belgija končno dobila vlado?
Največje belgijske politične stranke se bodo ta teden odločile, ali bodo po več kot šestih mesecih neuspehov znova skušale oblikovati vlado, s čimer bi država izšla iz najdaljše politične krize v svoji zgodovini. Sedem strank naj bi drevi prejelo kompromisni predlog, ki ga je oblikoval posrednik Johann Vande Lanotte.
Flamski socialist Lanotte, ki ga je za posrednika konec oktobra imenoval belgijski kralj, je strankam do srede postavil rok za odgovor na njegov predlog. Stranke naj bi se do tedaj opredelile, ali so se pripravljene pogajati na podlagi predlaganega kompromisa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vsebine predloga Lanotte ni želel razkriti, saj se, kot je pojasnil, boji političnega kaosa v primeru zavrnitve predloga. Njegov tiskovni predstavnik je izdal le, da je predlog sicer precej podroben, a vseeno pušča prostor za pogajanja.
Belgijski mediji poročajo, da kompromis predvideva prenos določenih pristojnosti na regije, ki bi tako upravljale s 15 milijardami evrov letno. Med drugim bi regije imele več avtonomije pri upravljanju z denarjem iz davka na dobiček, pri politiki zaposlovanja in pri družinskih dodatkih, pisanje belgijskih medijev povzema AFP. Vprašanje je, ali bo to dovolj za najmočnejšo flamsko stranko, nacionalistično N-VA in njenega vodjo Barta De Wevra, ki želi, da bi bila Belgija namesto federalne države poslej konfederacija, s čimer bi Flandrija dobila več moči in denarja.
V državi, ki je brez prave vlade že rekordne 204 dni, narašča strah, da bo Belgija razpadla na dva dela. Poleg tega Belgijo kljub prizadevanjem začasne vlade pesti tudi huda dolžniška kriza, zaradi česar številni opozarjajo, da bi morala država čim prej naposled oblikovati vlado. "Najbolje bi bilo, če bi novo vlado dobili v prihodnjih tednih," je že prejšnji mesec opozoril guverner belgijske centralne banke Guy Quaden. Agencija Standard & Poor's pa je posvarila, da bi v primeru novih neuspehov pri oblikovanju vlade v prihodnje pol leta lahko znižala bonitetno oceno Belgije.
V Belgiji so parlament izvolili že 13. junija lani, a jim še vedno ni uspelo oblikovati vlade. Belgija je brez polnokrvne vlade celo predsedovala Evropski uniji. Osrednja točka spora so nesoglasja med manjšinsko francosko in večinsko flamsko govorečo skupnostjo glede financiranja pretežno francosko govorečega, a uradno dvojezičnega Bruslja.
Postopek oblikovanja nove vlade je v Belgiji zapleten, saj mora zmagovalec volitev v največji regiji Flandriji, ki sicer običajno postane premier, pri sestavi vlade upoštevati jezikovno ravnovesje in v koalicijo povabiti frankofone partnerje. (STA, mh)