Revolucija zdravega razuma

Strukturne spremembe so nujne, nujno je razvijati družbo znanja, predvsem pa potrebujemo revolucijo zdravega razuma, je na podnebnem posvetu v Ljubljani poudaril evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Ukrepi boja proti podnebnim spremembam morajo temeljiti na dolgoročni presoji, ki vključuje trajnost v najširšem pomenu, je dejal Potočnik in izpostavil, da je pravilno ravnanje z viri tudi strateškega pomena ter da gre pri tem za vprašanje energetske varnosti.

"Gospodarstva, ki bolj učinkovito ravnajo z viri, so tudi konkurenčnejša. Pravilno ravnanje z viri je tudi verjetno najbolj učinkovita politika pri boju proti podnebnim spremembam," je dejal komisar in poudaril, da učinkovito ravnanje z viri postaja osrednje vprašanje bodoče konkurenčnosti Evrope, sveta in Slovenije.

Potočnik je opozoril, da moramo finančno-gospodarsko krizo izkoristiti pri razmisleku, kakšno rast potrebujemo. "Pomembno je, da se posvečamo vprašanju rasti in zaposlovanja, a še pomembneje je, na čemu bo temeljila ta rast," je dejal. Prepričan je, da se je treba pogovarjati predvsem o kakovosti rasti.

Podnebna konferenca v mehiškem Cancunu je po Potočnikovem mnenju predvsem vrnila upanje, ni pa prinesla vseh rešitev, ki jih potrebujemo. EU pa je brez dvoma med vodilnimi na svetu v boju proti podnebnim spremembam. V EU vidimo in izkoriščamo gospodarske priložnosti pri obnovljivih virih energije, a v to vlagamo občutno manj kot ZDA in Kitajska, je opozoril Potočnik.

Prav Kitajska vidi v obnovljivih zelo veliko priložnosti. Imajo petletni plan na tem področju in so v zadnjih letih v učinkovito rabo obnovljivih virov energije vložili več kot ZDA in EU skupaj. Opozoril je, da ne smemo podcenjevati, da se nikjer drugje ne dogaja nič.

Pomembno je, da razviti del sveta da jasen signal, da želi odpraviti napake in pomagati razvijajočemu svetu. Na globalni ravni je Cancun pomemben korak naprej, a ni dovolj. Hitro in korenito globalno ukrepanje je nujno, vprašanje je le, kdaj bomo dosegli globalni dogovor.

Vse več podjetij razmišlja dolgoročno. Omejitve, ki jih daje okolje, je preprosto treba upoštevati pri dolgoročni strategiji, je prepričan Potočnik, ki je dodal, da je treba pri oblikovanju teh politik prisluhniti tudi gospodarstvu, a včasih je pomembno, kateremu gospodarstvu pomagati.

Med pomembnejšimi pobudami EU v tem trenutku je Potočnik izpostavil horizontalni pristop učinkovite uporabe virov, dolgoročne načrte za brezogljično družbo in brezogljični transport.

Slovenija je in bo ostala vpeta v evropsko gospodarstvo. "A hkrati je nujno, da razmišlja sama, da ne sledi slepo potem, ki so jih na podlagi svojih razmer razvile druge države," je dejal in poudaril, da ima Slovenija naravne danosti, ki se jih ne zavedamo dovolj. "Pravo delo se šele začenja," je prepričan Potočnik. (STA, mh)