Haiti še vedno v ruševinah

Pred letom dni se je na Haitiju, najrevnejši državi zahodne poloble, ustavil čas. 12. januarja 2010 ob 16.53 po krajevnem času je prestolnico Port-au-Prince stresel potres z magnitudo 7. V nekaj sekundah je življenje izgubilo več kot 220.000 ljudi, dva milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.

Haitijci so potres poimenovali "Goudou Goudou", po zvoku, ki je prišel iz zemlje, ko se je podiral njihov svet. Za katastrofe, ki so sledile in se še naprej kopičijo, se imen še niso domislili.

Po potresu so državo z desetimi milijoni prebivalcev prizadeli še orkani, poplave in izbruh kolere, ki je doslej zahtevala 3650 žrtev, zbolelo pa je 170.000 ljudi. Izmučeni Haitijci so nekaj upanja videli v predsedniških volitvah, ki pa so jih politiki spremenili v farso. Kdaj bo drugi krog volitev, še vedno ni znano. Kaos v najbolj nedelujoči državi na zahodni polobli se je še poglobil.

Haitijska prestolnica, ki se dviga nad Karibskim morjem, je bila nekoč znana kot Biser Antilov. Danes je Port-au-Prince umazano mesto s šotorišči za brezdomce, uničenimi zgradbami in luknjastimi ulicami, na katerih se odvija večji del življenja.

Po ulicah se potikajo sestradani psi, nad ruševinami se vije črn dim iz kupov smeti, ki jih sežigajo, ženske pa perejo perilo v sivih potokih, polnih smeti. Mačk ni - ker so jih pojedli.

Uničenje po potresu pred letom dni je bilo osupljivo, toda še bolj šokantno je, da se v državi v tem letu ni na bolje premaknilo praktično nič. Obnovili niso skoraj nobene zgradbe, niti predsedniške palače, kaj šele domov več kot milijona navadnih ljudi, ki še vedno živijo v šotorih. Celo odstranjevanje ruševin, ki je prvi korak pri obnovi, se je komaj začelo.

Človekoljubna organizacija Oxfam ocenjuje, da je bilo odstranjenih okoli pet odstotkov ruševin, oblasti pa napovedujejo, da jih bodo do avgusta uspeli odstraniti dve petini. To je po besedah bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki usklajuje mednarodno pomoč Haitiju, popolnoma nesprejemljivo.

Haitijska vlada, ki je povsem ohromljena zaradi sporov med predsedniškimi kandidati, zagovarja svoje dosežke. "Težko je dati časovni okvir in reči 'dve, tri, pet let'," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal minister za javna dela, promet in komunikacije Jacques Gabriel. Po njegovih besedah bo samo obnova kompleksa upravnih zgradb v prestolnici trajala pet let.

Mednarodni donatorji so za obnovo Haitija obljubili deset milijard dolarjev. Za prvih 18 mesecih je bilo zagotovljenih 5,3 milijarde dolarjev, vendar je bilo doslej za posamezne projekte namenjenih le 1,2 milijarde dolarjev, donatorji pa oklevajo pri izplačevanju sredstev.

Če je življenje v haitijski prestolnici bedno, je tisto v taboriščih še precej hujše. Komaj 1000 kilometrov od Floride cela generacija otrok odrašča brez izobraževanja. Zanje so gozdni požari, blatna tla in življenje brez elektrike nekaj povsem normalnega.

Prenaseljena taborišča so postala tudi magnet za tolpe. Posiljevalci prežijo na ženske, ki jih je tragedija iztrgala iz njihovih tradicionalnih skupnosti in so ostale brez zaščite. Ena od žrtev, vdova po imenu Guerline, je organizaciji Amnesty International povedala, da je morala gledati, kako štirje moški posiljujejo njeno 13-letno hčerko. Nato je bila na vrsti še ona. "Rekli so mi, da me bodo ubili, če bom govorila o tem. Rekli so, da me bodo ustrelili, če bom šla na policijo," je povedala.

Kljub temu sta upanje in dostojanstvo preživela v tem tropskem peklu. Le streljaj od ruševin, pod katerimi so verjetno še vedno pokopana trupla, revni, a skrbno urejeni moški stojijo v vrsti, da bi jim očistili čevlje. V taboriščih pa so ženske odprle improvizirane lepotne salone, kjer klepetajo in se zabavajo, poroča AFP. (STA, mh)