Japonska na pomoč Irski

11. 1. 2011

Japonska bo iz deviznih rezerv kupila več kot 20 odstotkov obveznic, ki jih bo v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra za financiranje pomoči Irski izdala posebna družba, ki so jo za izvajanje mehanizma ustanovile države z evrom, je danes napovedal japonski finančni minister Jošihiko Noda.

Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil Noda, želi dežela vzhajajočega sonca na ta način okrepiti zaupanje v obveznice družbe s sedežem v Luksemburgu in na ta način v začasni mehanizem za stabilnost evra. To je še posebej pomembno v trenutku, ko se med vlagatelji krepi zaskrbljenost, da bi za pomoč iz mehanizma utegnila v kratkem zaprositi tudi Portugalska.

Japonska se je s tem pridružila Kitajski, ki je že napovedala, da bo svoje velikanske devizne rezerve porabila tudi za neposreden nakup državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja (Grčije, Portugalske in Španije) in na ta način prispevala k blažitvi dolžniških težav teh držav.

Začasni mehanizem za stabilnost evra v treh letih predvideva do 440 milijard evrov poroštev državam v dolžniških težavah. Ob tem je sicer vzpostavljen še mehanizem 60 milijard evrov iz proračuna unije. Poleg tega je v sklopu dogovorjenega sistema za zagotavljanje finančne stabilnosti v Evropi Mednarodni denarni sklad pripravljen prispevati do 250 milijard evrov, tako da je skupaj na voljo 750 milijard evrov za pomoč državam v območju evra, ki so v podobnih težavah kot Grčija, ki evropsko pomoč že dobiva.

Države z evrom so za izvedbo mehanizma ustanovile posebno družbo s sedežem v Luksemburgu, ki bo z zadolževanjem na finančnih trgih po najugodnejših pogojih lahko po potrebi članicam v težavah v prihodnjih treh letih zagotovila pomoč.

Slovenija bo v skladu z zakonom, ki ga je sprejel DZ, pri ustanovitvi nove družbe sodelovala s kapitalskim vložkom v višini 146 evrov. Z dokapitalizacijo družbe v Luksemburgu na 30 milijonov evrov pa bo morala Slovenija vanjo vložiti 141.335 evrov. Zaradi presoje ustavnosti zakona pa Slovenija še ni v celoti vključena v ta proces, čeprav ustavni sodniki izvrševanja zakona niso zadržali.

Ta družba bo sicer najemala posojila in izdajala dolžniške vrednostne papirje, za kar bodo države članice območja evra izdajale poroštva. Pri tem bo delež poroštev Slovenije za obveznosti iz naslova vsakokrat najetih posojil oz. izdanih obveznic znašal največ 2,073 milijarde evrov. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja