Na potezi je Pahor

Finančno ministrstvo v danes objavljenem odgovoru na stališča računskega sodišča ocenjuje, da se je na zahtevo sodišča odzvalo pravočasno in primerno. Trdi, da že sprejeti ukrepi in ukrepi, ki so načrtovani za letos tako na ministrstvu kot pri drugih ministrstvih, omogočajo ureditev evidentiranja agentskih poslov v poslovnih knjigah proračuna.

Predlagane rešitve pomenijo ureditev zatečenega stanja in ureditev knjigovodskega evidentiranja od leta 2011 dalje, ne posegajo pa v dosedanjo ureditev oz. ne omogočajo rešitev za nazaj.

Na finančnem ministrstvu ob tem poudarjajo, da računsko sodišče v zahtevi za predložitev odzivnega poročila ni zahtevalo nikakršnih popravljalnih ukrepov v zvezi s konkretnimi postopkom prodaje deleža v Splošni plovbi, ampak je primer tega posla izkoristilo za postavitev zahteve za celovito preureditev agentskih poslov, v katerih država nastopa kot naročnik.

Hkrati pa je računsko sodišče Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi izdalo priporočila, ki pa se na nanašajo na ureditev poslovanja obeh družb za vnaprej in ne posegajo v dosedanje posle oz. v ureditev že izvedenih poslov, poudarjajo na ministrstvu.

Ob tem ocenjujejo, da ima lahko izpolnitev zahtev računskega sodišča pomembne posledice na primanjkljaj državnega proračuna, kar mora finančno ministrstvo pri pripravi ukrepov za popravo nepravilnosti in proračuna upoštevati.

Kot poudarjajo na ministrstvu, so sicer takoj pristopili k urejanju pravnih podlag za ureditev agentskih poslov in posledično ureditev računovodskega evidentiranja teh poslov. V roku, ki ga je dalo računsko sodišče, pa nikakor ni možno brez ustrezne spremembe zakonov in brez tehtnega premisleka o posledicah za državni proračun, javni dolg in proračunski primanjkljaj urediti vseh odnosov, ki so se razvijali približno desetletje.

Za ustreznost ocenitve aktivnosti ministrstva v zvezi z obravnavano revizijo je, kot menijo na finančnem ministrstvu, potrebno poleg priprave odzivnega poročila in popravljenih ukrepov upoštevati tudi vse ostale naloge, ki jih izvajajo na ministrstvu. Tu gre tako za izvajanje ukrepov za blažitev posledic finančne in ekonomske krize na javnofinačni položaj Sloveniji, pa tudi izvajanje specifičnih ukrepov za ureditev področij, na katere opozarja računsko sodišče.

Na ministrstvu za finance izpostavljajo, da aktivnosti, ki jih je izrecno naložilo računsko sodišče v obravnavani reviziji, ne zadoščajo za ureditev vseh poslov, ki jih v imenu in za račun države vodijo druge osebe. Hkrati pa na ministrstvu opozarjajo, da ne gre le za aktivnosti, ki sodijo v pristojnost finančnega ministrstva, ampak tudi številnih drugih resorjev.

Zato je ministrstvo vladi v okviru obravnave predloga odzivnega poročila glede predmetne revizije predlagalo, da vsem ministrstvom naloži analizo vseh poslov, ki se opravljajo kot agentski posli. V primeru, da se v analizi odkrijejo nepravilnosti, naj določijo rok za njihovo odpravo.

Temeljno razhajanje med pričakovanji računskega sodišča in stališči finančnega ministrstva pa je v mnenju ministrstva, da z računovodskimi navodili za knjiženje poslov, kjer družbe nastopajo v imenu in za račun države, ne moremo preseči določb zakonov. Ministrstvo za finance meni, da je potrebno razmerja urediti na način, da se najprej ugotovi dejansko stanje terjatev in obveznosti države do posameznega subjekta, ki posle izvaja v njenem imenu in za njen račun. Načeloma tudi zaradi izkazovanja poslovnih dogodkov v proračunu države po denarnem toku ni mogoče v državnem proračunu evidentirati poslovnih dogodkov, ki se niso tudi dejansko zgodili oz. v zvezi s katerimi v obravnavanem poročevalskem obdobju ni prišlo do denarnega toka.

Ministrstvo za finance in minister Franc Križanič sta tako v roku, ki ga je minulo sredo postavil premier Borut Pahor, objavila pojasnila o ukrepih, ki jih je ministrstvo sprejelo na podlagi zahtev računskega sodišča. Ta naj bi služila kot podlaga za Pahorjevo odločanje o Križaničevi usodi na položaju ministra, glede na poziv računskega sodišča, da premier Križaniča razreši z mesta finančnega ministra.

Računsko sodišče je sicer Pahorja k začetku postopka Križaničeve razrešitve pozvalo zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi. Kot poglavitni razlog so navedli dejstvo, da ministrstvo kljub večkratnim opozorilom ni sprejelo ustreznih ukrepov glede urejenosti sistema evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države in občin. S tem je po oceni sodišča ohranilo nepreglednost javnih financ in nerealno izkazovanje dejanske zadolženosti države in občin. (STA, mh)