Najprej so prišli po komuniste

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Taboriščni odbor Auschwitz sta danes tretjič obeležila dan spomina na žrtve holokavsta. "Lekcije, ki smo se jih naučili iz tragične preteklosti moramo uporabiti, ko izbiramo prihodnost," je bilo temeljno sporočilo, ki ga je ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta podala slavnostna govornica ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, na slovesnosti, ki jo je že tretje leto zapored pripravila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Taboriščni odbor Auschwitz.

Da spomin na holokavst nosi pomembno sporočilo o tem, kaj se zgodi, ko družba ni sposobna najti pametnega političnega odgovora na razmere in dileme, ki jih prinesejo velike krize, je ob robu današnje slovesnosti še dejala Kresalova in aktualizirala: "Če smo se iz te izkušnje kaj naučili, se nam mora v glavah prižgati rdeča luč, ko zaslišimo zaskrbljujoče ideje o novih začetkih, o resetiranju, o hitrem spreminjanju ustave, večji homogenosti in zaradi vsega tega večji učinkovitosti družbe, o napovedih absolutne zmage neke politike." Že sicer je v svojem govoru opozorila na potencialno nevarnost, ki jo s sabo prinaša pasivnost ljudi in prepuščanje tovrstnemu diktatu. Ob tem je citirala nemškega pastorja in teologa Martina Niemöllerja , ki je opisal svoj sprva apatičen odnos do nacistične genocidne politike: "Najprej so prišli po komuniste, vendar nisem spregovoril, ker nisem bil komunist. Nato so prišli po sindikaliste, vendar nisem spregovori, ker sam nisem bil sindikalist. Nato so prišli po Jude in nisem spregovori, ker nisem bil Jud. Potem so prišli pome, vendar ni bilo več nikogar, ki bi v moje imenu sploh lahko protestiral."

Dotaknila se je tudi problematike 'anonimnega zla', ki je izpolnjevalo vse ukaze, ki so prihajali od peščice močnih, vplivnih posameznikov, katerih obrazi danes poosebljajo zlo holokavsta. "To anonimno zlo ni tvorilo le nekaj posameznikov s peklenskimi nameni, temveč so ga tvorili mali ljudje: pokorni državljani," je še dodala Kresalova. Združeni narodi so leta 2005 s posebno resolucijo 27. januar razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. To je dan, ko so sovjetske čete leta 1945 osvobodile zloglasno uničevalno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz in rešile prek sedem tisoč izčrpanih in bolnih taboriščnikov, med njimi tudi 21 Slovenk. Po doslej zbranih in nepopolnih podatkih je bilo samo v to taborišče deportiranih več kot 2.300 ljudi iz Slovenije, nad polovico pa jih je tam tudi umrlo. Po neuradnih podatkih danes živi še 70 Slovenk, ki jim je mladost zaznamovalo prav to taborišče. Kar nekaj teh se je udeležilo tudi današnje spominske slovesnosti v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani.

Poleg Kresalove so se spominu in opominu na holokavst prišli poklonit med drugim še predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, podpredsednik državnega zbora Miran Potrč, predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, nekateri poslanci in predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Dušan Stefančič, ki je pozdravil tudi vse zbrane taboriščnike in njihove svojce.  Slovenija spomin na holokavst obuja tretjič, ne le kot dan spomina na žrtve judovskega naroda, ampak tudi kot dan opomina na nasilje nad slovenskim narodom in spomina na vse žrtve, ki so doživele razčlovečenje iz osebe v številko v koncentracijskih taboriščih; bodisi ker so pripadali 'napačnemu' narodu, etični skupini, političnemu, verskemu ali kulturnemu izročilu, bili istospolno usmerjeni ali telesno in duševno prizadeti.

Druga svetovna vojna je vzela življenje kar 97.500 prebivalcem Slovenije, od tega je bilo 559 Judov in 129 Romov, več kot dvanajst tisoč pa je bilo taboriščnikov in oseb, ki so umrle na prisilnem delu in izgnanstvu. V vseh enajstih koncentracijskih taborišč je bilo v drugi svetovni vojni zaprtih več kot 63 tisoč Slovenk in Slovencev. Na današnji slovesnosti je nastopil Mešani pevski zbor Društva vojnih invalidov Ljubljana, recitatorki Lina Potočki in Mojca Poredoš, violinist Andrej Huterer in Veronika Zajc, ki je na violinskih citrah zaigrala tudi v spomin na dedka, ki je doživel strahote taboriščnega življenja.