Referendum o pokojninski reformi?

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo ustavnemu sodišču danes poslala svoje stališče do zahteve državnega zbora za ustavno presojo posledic, ki bi jih imel morebitni referendum o pokojninski reformi. V zvezi pričakujejo, da ustavno sodišče zavrne zahtevo in omogoči razpis referenduma, je danes dejal predsednik zveze Dušan Semolič.

"Verjamemo v neodvisnost in strokovnost ustavnega sodišča, ki mora biti nad ostalimi državnimi inštitucijami," je na novinarski konferenci dejal Semolič. Po njegovih besedah menijo, da "ne bo treba imeti pred ustavnim sodiščem demonstracij v znak nezadovoljstva nad morebitno odločitvijo, ki bi prepovedala opredeljevanje ljudi do te reforme," je povedal.

V zvezi so po njegovih besedah prepričani, da ustavno sodišče "ne bo popustilo pritiskom politikov". "To ne sme biti politično sodišče," je opozoril.

Po njegovih besedah v zvezi tako pričakujejo, da ustavno sodišče ne bo preprečilo referenduma in da bodo lahko še naprej zbirali podpise. Od začetka roka za zbiranje podpisov, 6. januarja, do 12. januarja, ko je DZ na ustavno sodišče posredoval zahtevo za presojo in je bilo zbiranje prekinjeno, so zbrali že 42.000 podpisov, je spomnil.

Potem ko bo uveljavitev reforme na referendumu zavrnjena in državni zbor leto dni ne bo smel spreminjati pokojninskega sistema, pa bi nemudoma začeli pogajanja s socialnimi partnerji o novi pokojninski reformi. "Ta je nujno potrebna, vendar mora biti bolj prijazna do ljudi, upoštevati mora razmere v gospodarstvu in na trgu dela," je opozoril Semolič.

Ob tem je ponovil prizadevanje zveze, da bi bila referenduma tako o pokojninski reformi kot o zakonu o malem delu na isti dan.

Državni zbor je 11. januarja odločil, da na ustavno sodišče posreduje zahtevo za presojo, ali bi z odložitvijo uveljavitve novega pokojninskega zakona oz. zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Zahtevo za presojo so iz državnega zbora na ustavno sodišče posredovali 12. januarja, tako da so morale sindikalne centrale 13. januarja prekiniti zbiranje podpisov.

Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi lahko državni zbor v primeru, če meni, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. To potem o zahtevi odloči v 30 dneh. Zahteva zadrži zbiranje podpisov in potek roka za njihovo zbiranje.

V primeru, da ustavno sodišče zahtevo državnega zbora zavrne, se zbiranje podpisov nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe sodišča v uradnem listu, navaja zakon. (STA, mh)