Bo Egipt novi Iran?

Demokratične spremembe v Tuniziji, še bolj pa protesti v Egiptu, med številnimi izraelskimi in ameriškimi analitiki sprožajo zelo nasprotujoče si ocene. To je videti tudi ob prebiranju sporočil, ki prihajajo iz Bele hiše – ZDA po eni strani podpirajo demokratične spremembe in pravico do zbiranja in mirnih demonstracij, po drugi strani pa izražajo potrebo po ohranitvi “stabilnosti”. Možnost, da Egipt postane nekakšen “novi Iran”, ki bi pod vodstvom Muslimanskega bratstva postavil pod vprašaj celo mirovni sporazum z Izraelom, je nočna mora ne samo ZDA, pač pa predvsem Izraela. Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je prav zato od svojih ministrov že zahteval, da javno ne komentirajo upora v Egiptu ter kot prioriteto izpostavil, da mora biti storjeno vse, da se ohrani 30 let stari mirovni sporazum z Izraelom. Sporazum, ki ga je z egiptovske strani podpisal kasneje umorjeni Sadat, je prinesel “hladen mir”, ki pa je po štirih vojnah med letoma 1948 in 1973 vendarle preprečil nadaljne konflikte. Da bo mirovni sporazum vzdržal tudi morebiten prevrat v Egiptu, je kljub temu še dovolj verjetno, saj je mirovni sporazum že doslej preživel libanonsko vojno 1982, palestinske intifade iz let 1987 in 2000 ter vojno v Gazi leta 2008 - 2009. Egipt je v tem času odigral ključno vlogo pri podpori Jaserja Arafata in Mahmuda Abasa oziroma v odporu palestinskega Fataha proti Hamasu. Ves čas je bil bogato nagrajevan tudi Egipt sam – z vojaško in obveščevalno podporo ZDA in Izraela ter z milijardami dolarjev denarne pomoči s strani ZDA.

Vendar pa so izraelski strokovnjakli še zmeraj zelo zaskrbljeni. “Propad starega režima v Kairu bo, če bo do tega prišlo, imel velik učinekvečinoma negativen, na položaj Izraela v regiji,” v izraelskem časniku Haaretzu ocenjuje vojaški strokovnjak Amos Harel. “Dolgoročno bi lahko ogrozil mirovne sporazume z Egiptom in Jordanijo, kar so najpomembnejši strateški vzvodi za posdporo ZDA.” Izraelski mediji so zato že pričeli licitirati z obtožbami “kdo je izgubil Egipt”, pri čemer so tarče kritik predvsem izraelske obveščevalne službe. Meir Dagan, do nedavnega šef izraelske tajne službe Mosad, je namreč v enem od dokumentov WikiLeaksa naveden z oceno, da je stanje v Egiptu “stabilno”. Aviv Kochavi, novi vodja vojaške obveščevalne službe pa je takšno oceno dal celo nedavno, komajda prejšnji teden. Državljane Izraela je prav zaradi takšnih zgrešenih optimističnih ocen strah, da se ne bi ponovil “presedan” iz leta 1979, ko je politični pretres v Iranu to državo iz ameriškega ključnega zaveznika spremenil v ključnega nasprotnika. Muslimansko bratstvo je namreč konzervativna in predvsem največja opozicijska sila v Egiptu, ki je uradno celo prepovedana, čeprav ima še vedno veliko število sedežev v parlamentu. Komentarji v zvezi z prevlado v Egiptu, ki ga večina svetovnih medijev spremlja z neprikritim odobravanjem, so v izraelu zato večinoma pikri. "Jimmy Carter bo ostal v ameriški zgodovini zapisan kot človek, ki je izgubil Iran, ki se je v času njegovega mandata iz strateškega zaveznika ZDA spremenil v revolucionarno islamsko republiko,” piše analitik Aluf Benn v dnevniku Haaretz. "Barack Obama pa bo v zgodovini zapisan kot predsednik, ki je izgubil Turčijo, Libanon in Egipt in v mandatu katerega so se zrušila zavezništva ZDA na Bližnjem vzhodu.”