Vpogled v arhiv SDV?

Premier Borut Pahor zanika, da ima vlada politični interes zaščiti tiste, ki so nelegitimno ali protipravno delovali v času bivšega režima. Poudarja, da pri prekinitvi postopka za vpogled v arhiv SDV ni bilo navodil politike. Pravni strokovnjak Rajko Pirnat pa ocenjuje, da je vlada očitno organizirano onemogočila vpogled v arhiv.

Pahor je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Zvonka Černača o omejevanju dostopa do dokumentov nekdanje Službe državne varnosti (SDV) pojasnil, da predmet spora ni arhivsko gradivo SDV, ki bi nastalo v zvezi z notranjepolitičnim delovanjem te službe, ampak v zvezi z njenim klasičnim obveščevalnim in protiobveščevalnim delom v tujini. Ob tem opozarja, da je bil postopek zahteve publicista Igorja Omerze za vpogled v arhiv prekinjen in ne končan, in da tu ni bilo nobenih navodil politike. Temu podatku pritrjuje Pirnat. Kot je dejal za STA, je vpogled v nekatere dokumente nekdanje Službe državne varnosti onemogočil Arhiv RS, ki je nezakonito prekinil postopek o vpogledu v želeno dokumentacijo. Vendar pa Pirnat meni, da za to kršitev zakona o upravnem postopku ne bo odgovarjal nihče, saj je "očitno vlada to organizirano storila".

Če Arhiv RS ne bi prekinil postopka, bi namreč moral odločiti in dovoliti vpogled določene dokumente SDV, pojasnjuje Pirnat. "Arhiv preprosto ni odločil o zahtevi za dostop do teh podatkov, medtem pa bo spremenjen zakon in potem bo odločil na podlagi novega zakona in pravno pravilno zavrnil dostop," pravi Pirnat, ki sicer dopušča možnost, da vlada spremeni zakon, če meni, da je preveč odprl dostop do teh gradiv.

Vlada je namreč po nujnem postopku v parlamentarno proceduro poslala predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, spremembe pa se nanašajo tudi na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.

Zaradi omenjene novele zakona je predsednik SDS Janez Janša premiera Pahorja v nedeljo pozval, naj nemudoma skliče sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev narodnosti zaradi omenjene novele zakona. Premier je sestanek sklical za sredo.

Po pojasnilih premiera se bodo posvetovali o predlogu novele, še preden jo bo obravnaval državni zbor. In če bodo po tem ocenili, da novela ni dobra ali da ni potrebna, bi lahko stališče tudi spremenili, je dejal. Sedaj je po njegovih besedah vlada prepričana, da je novela najboljša rešitev za nastali problem.

Sicer pa je direktorju Arhiva RS Draganu Matiću in direktorju Sove Sebastjanu Selanu ter sekretarju nacionalnega sveta za varnost naročil, da najpozneje do srede oddajo poročilo. Slednje bo po napovedih premiera dostopno tudi javnosti in iz njega bo razvidno, kako so oni videli problem, mogoče pa bo ugotoviti tudi, ali so res ravnali nezakonito. Selanu je tudi naročil, naj bo kadar koli na razpolago komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in odgovori na njena vprašanja.

Zaplet je nastal, ko so publicistu Igorju Omerzi, nato pa še parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb onemogočili dostop do določenih dokumentov SDV, čeprav naj bi v iste dokumente jeseni 2009 vpogled omogočili neki mladi raziskovalki. Sova, ki hrani dokumente, pa naj bi dokumente označila kot zaupne šele potem, ko je Omerza zahteval vpogled.

Po mnenju SDS želita Sova in Arhiv RS prikriti dokumente SDV, ker obstaja bojazen, da bi publicist Omerza "odkril nekaj, kar bi močno obremenilo posamezne sedanje najvišje državne funkcionarje". Zaradi tega poslanci SDS tudi zahtevajo sklic nujne seje parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter nujno sejo odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je od Selana zahtevala, naj z dokumentov umkane oznako zaupno, česar pa na Sovi niso storili. Nato je komisija 25. januarja sprejela sklep, da zoper Selana in direktorja Arhiva RS Dragana Matića vloži kazensko ovadbo. Ob tem so predlagali tudi Selanovo krivdno razrešitev.

Neupravičen sklep o prekinitvi postopka po mnenju Pirnata še ne pomeni kaznivega dejanja. "Težko bi pripisoval kakšno kazensko odgovornost, čeprav je bila podana takšna ovadba. Če pa se onemogoča dostop, da bi se prikrilo kakšno kaznivo dejanje, to pa je druga stvar," pravi pravni strokovnjak. Po njegovi oceni ni sporno, da je Sova naknadno označila dokumente kot zaupne. Če obstajajo vsebinski razlogi, da so ti papirji označeni kot tajni, jih Sova lahko tako opredeli, pojasnjuje.

Vendar pa to ne pomeni, da dostop do takšnega dokumenta ni mogoč, poudarja Pirnat. Kot pojasnjuje, zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva zelo izrecno in v celoti dovoljuje dostop do dokumentacije iz tistega obdobja.

Sicer pa Pirnat opozarja, da "celotno zaledje teh dogodkov pomeni izogibanje izvrševanju zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in to na vseh ravneh - na ravni Arhiva RS, na ravni Sove, na ravni ministrstva za kulturo in na ravni vlade". (STA, mh)