»Politiki Janeza Janše je treba reči ne.«
© Borut Peterlin
Predsednik republike dr. Danilo Türk se je v preteklih tednih znašel pred obtožbo, da je bil neposredno obveščen o bombnem napadu v Velikovcu leta 1979, ko je delal kot sekretar pri SZDL. Obtožba je prišla iz opozicijske SDS oziroma jo je izrekel njen predsednik Janez Janša. A zdaj je dr. Türk rekel: “Dovolj je.” Ne bo več sprejemal politike diskreditacij in insinuacij, pravi. A ne govori le o tem. S predsednikom smo se pogovarjali tudi o politični mobilizaciji v arabskem svetu, o nezmožnosti vlade, da bi se vzpostavila kot osrednji protikrizni pogon, o odnosih s predsednikom vlade, o levici, o Slovencih, o novi velesili Kitajski. In seveda o tem, kaj z našimi postulati, demokracijo in človekovimi pravicami, zdaj, ko vodilno vlogo prevzemajo države, ki teh vrednot ne zagovarjajo.
Po štirinajstih dneh razprave o odpiranju arhivov nekdanje SDV v javnosti velja prepričanje, da ste bili leta 1979 visoki funkcionar SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva), odgovoren za komunikacijo z manjšino, in zato zagotovo vpleteni v teroristične akcije na Koroškem. Kaj ste bili 18. septembra 1979?
Takrat sem bil strokovno-politični delavec pri SZDL. Tako se je temu reklo. Sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja.
Niste bili predsednik te komisije?
Ne, nisem. Predsednik komisije sem postal kasneje, konec leta 1979. Na delovnem mestu sekretarja sem se zaposlil leta 1975, a potem sem magistriral in odslužil vojaški rok. Iz vojske sem se vrnil julija 1979 in prišel nazaj na to delovno mesto. Toda to ni bila funkcija, ampak uradniško mesto.
Kaj dela 26-letni sekretar take komisije?
Bere medije, pripravlja ocene na podlagi javnih virov, piše zapisnike na sestankih, pripravlja seje. Moj specifični pogled je bila mednarodnopravna tematika. Kar se Koroške tiče, je šlo za interpretacijo avstrijske državne pogodbe v zvezi s štetjem posebne vrste, ki je bilo opravljeno leta 1976. Pa interpretacije v zvezi z ustreznostjo zakona o narodnih skupnostih (Volksgruppengesätz), ki je bil v Avstriji sprejet in je bil pod ravnijo določil avstrijske državne pogodbe, in seveda aktivnosti, ki so imele naravo internacionalizacije manjšinskega vprašanja. V tistem času sem pisal tekste za nastope različnih izvedencev na mednarodnih sestankih o manjšinah, zlasti v Združenih narodih.