Referendum o malem delu

Predstavniki študentskih organizacij in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so v vložišče DZ pravkar prinesli okoli 47.000 podpisov volivcev, s katerimi zahtevajo razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu. DZ mora sedaj v roku sedmih dni razpisati referendum.

Sindikati in študentje so sicer zbrali okoli 50.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma o zakonu o malem delu. Podpise je bilo težje zbrati, kot se morda zdi na prvi pogled, je medijem pred poslopjem DZ dejal vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, ki je koordiniral zbiranje podpisov, Marko Funkl.

Po njegovih besedah logistika zbiranja podpisov na terenu ni lahka, mrežo zbiranja so v sodelovanju z zvezo svobodnih sindikatov vzpostavljali ves december, se uspeli dobro pripraviti in podpise zbrati.

Pobudniki referenduma verjamejo, da bodo poslanci rok za referendum določili za začetek ali sredino aprila. Referendum o malem delu pa zahtevajo, ker je "zakon slab in ker se politiki niso znali pogovarjati z nami". "Tako druge možnosti kot referendum žal ni", je ponovil Funkl.

Po besedah sekretarja ZSSS Milana Utroše so sindikati skupaj s študenti podpise proti malemu delu zbirali le pet dni, vendar je njihov interes enak; torej da se zakon ne uveljavi. Ob tem izpostavlja prispevek študentov k zbiranju podpisov za referendum o pokojninski reformi.

Sindikati predlagajo, da se referenduma izvedeta skupaj, saj politiki po besedah Utroše v zadnjem času veliko govorijo o težavah z javnimi financami. Sicer pa so ljudje po njegovem s podpisi dokazali, da sta zakona napačna. Utroša še izpostavlja "delno napačen vtis, da sindikati z nasprotovanjem zakonu o malem delu podpirajo študentske servise". To je, zatrjuje, čista zloraba in manipulacija.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni, so za STA pojasnili v službi DZ za stike z javnostjo. Odločitev za dan glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, pa mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Po mnenju Študentske organizacije Slovenije socialno ogroženim študentom malo delo omejuje dostopnost do študija, predvsem glede na omejitve dela. Nasprotujejo temu, da se delo študentov ureja hkrati z delom upokojencev in brezposelnih.

Ponudba dela bo v univerzitetnih središčih ostala približno enaka, kar pomeni ob večji konkurenci težji položaj predvsem za študente, ki imajo neprilagodljive urnike ter hkrati neurejene socialne transferje, opozarjajo. Mladi po njihovem za uspešno medgeneracijsko reševanje težav potrebujejo redne zaposlitve.

V ZSSS pa opozarjajo, da malo delo uvaja novo obliko nestalnega dela. Delodajalec bo "lahko lažje pridobival in odpuščal delavce brez posledic". Malo delo po njihovem opozorilu tudi ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja, kot so med drugim bolniško nadomestilo, malica, regres in porodniški dopust.

Vlada je po drugi strani prepričana, da je referendum nepotreben. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, bo po zakonu zdajšnje študentsko delo, ki ga študentje opravljajo brez vsakih socialnih pravic, postalo urejena oblika dela.

Malo delo bo omogočalo pridobitev delovnih izkušenj, možno bo zbrati več sredstev za študentske domove. Zakon omejuje obseg dela, tako da bo delo, ki ne bo moglo biti več opravljeno kot malo, prehajalo v redno delo, menijo na ministrstvu.

Malo delo bi lahko opravljali študentje, brezposelni in upokojenci. Določena je 30-odstotna obdavčitev ter omejitev dela pri delodajalcu. To delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur na mesec oz. letno ne več kot 720 ur. Študent ali dijak lahko na mesec opravi tudi več kot 60 ur, vendar letno ne več kot 720 ur.

Bruto urna postavka upravičenca za uro malega dela ne sme biti nižja od štirih evrov, bruto dohodek za opravljeno malo delo pa v seštevku letno ne sme presegati 6000 evrov. (STA, mh)