Vatikan ne priznava Kosova

Apostolski nuncij v Srbiji Orlando Antonioni je v pogogvoru za srbski časnik Politika potrdil uradno stališče Vatikana, ki Kosova ne priznava kot neodvisne države. Orlando je dejal, da ne verjame, da bo Vatikan razpravljal o statusu Kosova vse do konca pogajanj Beograda in Prištine. Pogajanja med Beogradom in Prištino naj bi se sicer nadaljevala takoj po oblikovanju kosovske vlade, predvidoma konec marca. Sicer pa je bil v ponedeljek apostolski nuncij za Slovenijo monsinjor Juliusz Janusz imenovan tudi kot apostolski delegat za Kosovo. Papež Benedikt XVI. je za novega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu imenoval 10. februarja 2011.

V uradnem sporočilu Rimokatoliške cerkve v Sloveniji je navedeno, da se je nadškof Juliusz Janusz rodil 17. marca 1944 v Łyczani na Poljskem. V duhovnika krakovske nadškofije je bil posvečen 19. marca 1967. Po diplomi iz kanonskega prava na Papeški cerkveni akademiji (Pontificia Accademia Ecclesiastica) leta 1973 je vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Služboval je na papeških nunciaturah na Tajskem, v Skandinaviji, Nemčiji, Braziliji, na Nizozemski in Madžarskem. Za odpravnika poslov na Kitajskem je bil imenovan 25. avgusta 1992, za naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija v Ruandi 25. marca 1995, za apostolskega nuncija v Mozambiku 26. septembra 1998 in za apostolskega nuncija na Madžarskem 9. aprila 2003. Nadškof Juliusz Janusz poleg poljskega jezika govori še angleško, francosko, italijansko, kitajsko, madžarsko, nemško, nizozemsko, portugalsko, rusko in špansko.

Apostolska nunciatura v Beogradu je prav tako potrdila, da Januszovo imenovanje za področje Kosova “ni bila diplomatska” ter da “ima izključno verski značaj” ter je “popolnoma drugačna od pravne in ozemeljske situacije, ki ostaja enaka, ko gre za vprašanje Kosova.” Antonioni je poudaril, da takšna imenovanja v katoliški cerkvi “niso redka” ter da omenjena odločitev Vatikana ne spreminja odločitev Svetega sedeža o Kosovu, istočasno pa je poudaril, da je bila tudi srbska vlada obveščena o odločitvi Vatikana, da Janusza imenuje na položaj apostolskega delegata na Kosovu. Kljub temu, da je z mednarodnim priznanjem s strani Omana Kosovo nedavno priznala kot državo že 75. država članica OZN, pa to še zmeraj ni vplivalo na odločitve petih članic EU, ki Kosova ne priznavajo kot države.

Težave z vzpostavljanjem diplomatskih odnosov pa imajo tudi nekatere države članice EU, ki Kosovo priznavajo kot državo. Češki predsednik Vaclav Klaus je tako na primer nedavno za češki list Pravo potrdil, da Češka kljub priznanju Kosova v Prištino vsaj v času njegovega mandata ne bo poslala svojega diplomatskega predstavnika. “Veleposlanika imenuje predsednik republike. Zelo dobro vem, da bi zunanji minister Karel Schwarzenberg zelo rad imenoval veleposlanika za Kosovo, vendar on prav tako dobro ve, da jaz tega imenovanja nikoli ne bom podpisal. Mi tam torej nimamo veleposlanika in dokler bom jaz predsednik tudi ne bomo imeli nobenega veleposlanika,” je zatrdil predsednik Češke. Klaus je prav tako ocenil, da v EU trenutno ne obstaja volja za razširitvijo in izrazil prepričanje, da bo ne glede na to Srbija nekega dne “zagotovo” postala polnopravna članica EU. “Največja prepreka so predsodki, ki obstajajo v delu zahodne Evrope glede Srbije. To so napačni predsodki. Delati iz Miloševićeve Srbije konec sveta je popolnoma nesprejemljivo in za Evropo malce otročje in neumno. Srbija je danes že deset let od Miloševića in se očitno pomika v smeri normalne, evropske države. Zelo bi bil vesel, če bi se z njo postopalo brez predsodkov” je dejal Klaus.