Gadafi še vztraja

Libijski voditelj Moamer Gadafi kljub resoluciji o sankcijah, ki jih je v soboto zvečer sprejel Varnostni svet Združenih narodov in pozivom k odstopu, ki prihajajo z vsega sveta, vztraja na oblasti. Protestniki so v nedeljo zavzeli mesti Misurata in Al Zavija, Gadafi pa naj bi imel oblast le še v nekaterih predelih Tripolija in v Sirti.

Varnostni svet ZN je v soboto zvečer soglasno sprejel resolucijo, ki uvaja sankcije proti libijskemu voditelju, 68-letnemu Moamerju Gadafiju in njegovi družini ter vodilnim osebam režima. VS ZN je tudi pozval k preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi napadov na civiliste.

Resolucija od libijskega režima zahteva takojšnje prenehanje nasilja in korake proti uresničitvi legitimnih zahtev protestnikov. Državam članicam ZN nalaga sodelovanje pri evakuaciji tujih državljanov iz Libije in predaja obravnavo položaja v Libiji od 15. februarja naprej tožilstvu ICC.

Vse države članice ZN morajo nemudoma sprejeti ukrepe za preprečitev trgovine z orožjem in vojaško opremo z Libijo, prav tako pa tudi sprejeti ukrepe za preprečitev sodelovanja svojih državljanov z libijskimi oblastmi pri kršitvah človekovih pravic. Resolucija sicer ne uvaja območja prepovedi vojaških poletov nad Libijo, prav tako pa tudi ne poziva k nobenim oboroženim ukrepom, na primer zveze Nato, za zaščito civilistov.

Sankcije zadevajo 16 oseb na čelu z Gadafijem, predvidevajo pa zamrznitev premoženja, prepoved mednarodnih potovanj in trgovine z orožjem.

Ne glede na sankcije VS ZN Gadafi še vedno vztraja na oblasti. Njemu zveste milice naj bi še vedno nadzorovale nekatere predele prestolnice Tripoli in Gadafijevo rojstno mesto Sirta, je poročala arabska televizija Al Džazira.

Vzhod Libije naj bi bil medtem po navedbah opozicije že v rokah protestnikov. V Bengaziju, drugem največjem libijskem mestu, naj bi bile razmere mirne. Nekdanji libijski pravosodni minister Mustafa Abdel Džalil naj bi v Bengaziju ustanovil prehodno vlado. V vladi naj bi bili tudi poveljniki libijske vojske, sicer pa naj bi vlada pripravila "svobodne in poštene volitve v treh mesecih".

Samo v Bengaziju naj bi po prvih ocenah v protestih življenje izgubilo najmanj 750 ljudi. Skupno število mrtvih v libijskih protestih je po besedah namestnika libijskega veleposlanika pri ZN Ibrahima Dabašija sicer preseglo število tisoč.

Gadafijevi nasprotniki naj bi medtem zavzeli tudi tretje največje libijsko mesto Misurata, ki leži 200 kilometrov vzhodno od Tripolija in velja za libijsko gospodarsko središče ter mesto Al Zavija, 50 kilometrov zahodno od Tripolija. Protestniki, ki naj bi bili oboroženi z brzostrelkami in protiletalskim orožjem, napovedujejo krvave spopade, če bodo v mesto prišle Gadafijeve sile.

Po poročanju AFP naj bi voditelji protestnikov v mestih, ki so jih zavzeli nasprotniki Gadafijevega režima, vzpostavili tranzicijski "nacionalni svet".

Na sankcije VS ZN proti Gadafiju se je med drugim odzvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je pozdravila sprejem resolucije VS ZN v povezavi z dogajanjem v Libiji in napovedala, da naj bi Bruselj formalno odločitev o zamrzniti premoženja Gadafijeve družine sprejel čim prej.

Na dogajanje v Libiji se je v nedeljo odzvala tudi uradna Moskva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z libijskim zunanjim ministrom Muso Kuso dejal, da Moskva obsoja "nesprejemljivo libijsko uporabo sile proti civilistom", je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Gadafija so k odstopu pozvali tudi nemška kanclerka Angela Merkel ter britanski in italijanski zunanji minister, William Hague in Franco Frattini. Hague je ob tem še povedal, da je Velika Britanija Gadafiju in njegovi družini ukinila diplomatsko imuniteto.

Na Dunaju pa je avstrijski kancler Werner Faymann nedavno za avstrijski časnik Österreich med drugim dejal, da Avstrija razmišlja, da bi zamrznila Gadafijev bančni račun. Podprl je tudi zamrznitev Gadafijevih nepremičnim po svetu.

Vodje opozicije v Libiji sicer ocenjujejo, da se premoženje družine libijskega voditelje Moamerja Gadafija giblje med 80 in 150 milijardami ameriških dolarjev. Točni podatki sicer niso dosegljivi, saj je bilo omenjanje s korupcijo zaznamovanega poslovanja družine vedno zelo tvegano, poroča dpa.

Po podatkih iz diplomatskih depeš ameriškega veleposlaništva v Tripoliju, ki so jih nedavno objavili na spletni strani WikiLeaks, pa ima družina Gadafi povezave v naftnih, plinskih, gradbenih, telekomunikacijskih in potrošniških sektorjih ter v medijih in več hotelih.

Za zdaj ni znano, koliko premoženja je družina Gadafi uspela prenesti v tujino, imeli pa naj bi odprtih več bančnih računov v zalivskih državah, čeprav so njihovi odnosi z voditelji teh držav razmeroma slabi.

Gadafijev sin Saif al Islam je sicer v nedeljo za ameriško televizijsko mrežo ABC zanikal, da naj bi Gadafijeva družina imela v tujini skrite milijarde dolarjev.

Ljudje medtem Libijo množično zapuščajo. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v nedeljo sporočil, da naj bi v preteklem tednu iz Libije v sosednje države pribežalo že skoraj 100.000 ljudi, med katerimi je večina tujcev. (STA, mh)