Gospodarstvo lani z 1,2-odstotno rastjo

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani realno okrepil za 1,2 odstotka, so danes sporočili iz državnega statističnega urada. V zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast medtem v četrtletni primerjavi 0,6-odstotna, v medletni primerjavi pa 2,1-odstotna.

Vrednost slovenskega BDP v lanskem letu je v tekočih cenah dosegla skoraj 36,1 milijarde evrov, kar je zneslo 17.602 evra na prebivalca.

Gospodarsko rast v lanskem letu je pričakovano poganjal izvoz. Ta se je v primerjavi z 2009 povečal za 7,8 odstotka, predvsem na račun 10,2-odstotne krepitve izvoza blaga.

Uvoz se je medtem okrepil za 6,6 odstotka, zunanjetrgovinski saldo Slovenije pa je k rasti BDP prispeval 0,8 odstotne točke.

Bruto investicije so lani glede na predlani ostale nespremenjene, končna potrošnja pa se je povečala le za 0,6 odstotka. Domača potrošnja je k lanski rasti BDP tako prispevala 0,4 odstotne točke.

Po dejavnostih sta lani najvišjo rast zabeležila rudarstvo (8,7 odstotka) in predelovalna industrija (osem odstotkov). Največje krčenje je zabeležilo gradbeništvo (-14,4 odstotka), poleg tega pa so upad dejavnosti zabeležili še v finančnem posredništvu (-3,3 odstotka) in v kmetijstvu ter gozdarstvu (-1,8 odstotka).

Skupna dodana vrednost se je lani v slovenskem gospodarstvu povečala za 1,6 odstotka.

BDP se je v zadnjem lanskem trimesečju v primerjavi s tretjim četrtletjem okrepil za 0,6 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa po desezoniranih vrednostih za 1,9 odstotka, neprilagojeno na vplive sezone in števila delovnih dni pa za 2,1 odstotka.

Rast izvoza je bila v zadnjem lanskem trimesečju v medletni primerjavi 6,6-odstotna, kar je za 1,7 odstotne točke manj kot v tretjem četrtletju in za 3,9 odstotne točke manj kot v drugem trimesečju. Uvoz se je medtem v enaki primerjavi okrepil za sedem odstotkov, kar je bilo za 1,9 odstotne točke več kot v predhodnem trimesečnem obdobju. Prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti je bil -0,1 odstotne točke.

Domača potrošnja je v četrtem trimesečju k rasti v medletni primerjavi prispevala 2,2 odstotne točke, predvsem zaradi 4,9-odstotnega povečanja investicijske potrošnje. Ta je bila predvsem posledica povečanja zalog, medtem ko so se investicije v osnovna sredstva v medletni primerjavi zmanjšale za 4,2 odstotka.

Skupna dodana vrednost se je v četrtem trimesečju v medletni primerjavi povečala za 1,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot v predhodnem trimesečju. So se pa prvič po skoraj dveh letih realnega zmanjševanja povečali neto davki na proizvode (4,1 odstotka glede na zadnje trimesečje 2009). (STA, mh)