Hrvati v Sloveniji manjšina?

Zveza hrvaških društev v Sloveniji bo v prihodnjih dneh izročila predsedniku slovenskega parlamenta Pavlu Gantarju pobudo za urejanje formalnopravnega položaja hrvaške manjšine v Sloveniji, napoveduje danes Novi list. Dodaja, da bodo zahtevo predstavili tudi slovenski vladi ter na ta način zahtevali priznanje hrvaške manjšine v Sloveniji.

Hrvaška manjšina v Sloveniji bo zaenkrat zahtevala priznanje kulturnih pravic in pravico do finančne pomoči, ne pa tudi pravice do poslanca v parlamentu, je za Novi list pojasnil predsednik Zveze hrvaških društev Petar Antunović. Dodal je, da niso hoteli zaostrovati zahtev in da bo zastopanost v parlamentu naslednji korak Zveze hrvaških društev. Pobudo je podpisalo enajst hrvaških društev, ki delujejo v Sloveniji, ter hrvaška katoliška misija v Ljubljani, kjer živi okoli 10.000 Hrvatov, nadaljuje reški časnik.

Časnik ob tem dodaja, da je pobuda za priznanje hrvaške manjšine v Sloveniji logičen korak, potem ko je Hrvaška lani vrnila Slovence in Bošnjake v preambulo ustave. S tem je Hrvaška po pisanju časnika popravila greh pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana iz leta 1997, ko je Slovence in Bošnjake izbrisal iz ustave.

Novi list še piše, da je Slovenija pred kratkim naredila sramežljive korake, da bi priznala dejstvo, da v Sloveniji živijo tudi druge manjšine, ne le italijanska in madžarska. Časnik izpostavlja, da ne gre za ustavno priznanje hrvaške manjšine, temveč parlamentarno deklaracijo, ker bi bilo ustavno priznanje v sedanjih slovenskih političnih okoliščinah "preveč".

V ločenem tekstu Novi list poroča, da je bilo leta 2002 v Sloveniji nekaj več kot 35.000 Hrvatov, medtem ko jih je bilo leta 1991 približno 53.000. Izpostavlja, da je v Sloveniji vse manj Hrvatov zaradi asimilacije ter da je zaradi tega pobuda hrvaških društev vredna vsake pohvale.

Omenjeno pobudo bi po pisanju časnika lahko podprla tudi hrvaška država in tako izkoristila ugodne politične odnose s Slovenijo ter dosegla dogovore na drugih področjih, posebej na tistih, od katerih je odvisna kakovost življenja ljudi v obeh državah, sklene Novi list. (STA, mh)