Napad v Frankfurtu

Na frankfurtskem letališču je prišlo do oboroženega napada na ameriške vojake, namenjene v Afganistan. Zgodaj zjutraj ob tretji uri in dvajset minut naj bi se med vojake ki so se z avtobusom odpravili proti terminalu 2 na letališču vkrcal tudi napadalec, ki naj bi med vožnjo pričel streljati na vojake. Pri tem je ubil voznika avtobusa, ki pripada ameriškim zračnim silam, in enega ameriškega vojaka, dva pa je ranil. Napad naj bi izvedel 21 letni kosovski Albanec. Po navedbi kosovskega notranjega ministra Bajrama Rexhepija, naj bi napad izvedel Arif Uka iz Kosovske Mitrovice. Po nekaterih poročilih pa naj bi pred streljanjem prišlo do prepira med napadalcem in vojaki. Ranjena vojaka naj bi bila zadeta v glavo in prsi. Nemška kanclerka Angela Merkel, je v Berlinu novinarjem že zatrdila, da bo vlada storila vse kar je potrebno, da “se ugotovi, kaj se je zgodilo” v primeru tega “strašnega dogodka”. Ameriški predsednik Barack Obama pa je dejal, da je “užaloščen in vznemirjen” zaradi napada.

Po oceni Patrick Meehana, člana ameriškega komiteja za domovinsko varnost, je bil napad videti kot teroristični napad. To ni edini napad takšne vrste v Nemčiji. Najhujši napad na na ameriške vojake na nemškem ozemlju se je zgodil leta 1986, ko je bila v berlinski diskoteki, v katero so zahajali ameriški vojaki, podstavljena bomba. V eksploziji sta umrla dva vojaka ter Turkinja, 230 ljudi pa je bilo ranjenih, med njimi 44 Američanov. ZDA so za napad obtožile Libijo ter v povračilnem napadu bombardirale Tripolis in Bengazi. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je napade na ameriške vojake izvajala levičarska Frakcija rdeče armade (RAF). Po oceni ameriškega inštituta Stratfor spada napad med “oborožene napade džihada”, podobne tistim, ki jih je sredi leta 2010 napovedal jemenski klerik Anvar al-Avlaki. Jemenski klerik Avlaki je bil povezan z ameriškim majorjem Nidalom Hasanom, ki je novembra leta 2009 pred svojim odhodom v Afganistan izvedel napad na druge ameriške vojake v bazi Fort Hood. Po oceni Stratforja gre v vseh teh primerih za “napade na mehke tarče”, ki jih je lahko organizirati zaradi odsotnosti zaščite ciljev napada. To so predvsem območja na letališčih, ki so izven varnostnih nadzornih točk. Da so napadi v okolici letališč na vrhu seznama možnih tarč, kaže tudi podoben terorističen napad v Rusiji na letališču Domodedovo, ki je bil prav tako organiziran v območju, kjer družine in prijatelji pričakujejo potnike, ki prihajajo s poletov. Takšna območja je težko zavarovati, saj bi v tem primeru moralo biti v varnostnem obroču celotno letlišče.

Omenjeni napad po oceni Stratforja tudi ni edini, v katerem so se etnični Albanci “pridružili mednarodnemu džihadu”. Stratfor navaja, da je bilo večje število Albancev vključenih tudi v zaroto v Fort Dixu v ZDA leta 2007. Ameriške oblasti so razkrile militantno celico v ameriški državi Severna Karolina, ki so ji pripadali tudi nekateri Albanci. Leta 2009 je ameriški državljan albanskega porekla iz Brooklyna poskušal vstopiti v Pakistan - zaradi vojaškega izpopolnjevanja in treningov. Čeprav je večina pripadnikov OVK na Kosovu v devedesetih letih prejšnjega stoletja ob intervenciji zveze NATO na Kosovu praktično postala zaveznik zveze NATO in ZDA v boju proti Miloševiću, Stratfor opozarja, da vsi omenjeni primeri kažejo, da je v njihovi diaspori na zahodu večje število tistih, ki se odločajo tudi za radikalne korake proti ZDA.