100. let dneva žena

Od začetka praznovanja dneva žensk, za katerega je leta 1910 pobudo dala nemška komunistka Clara Zetkin, letos mineva sto let. Direktorica urada vlade za enake možnosti Tanja Salecl opozarja, da so ženske v zadnjih sto letih dosegle velik napredek tako v družbi kot politiki. "Pravic, ki se nam danes zdijo samoumevne, pred sto leti ni bilo," je Saleclova poudarila za STA. Tako so po njenem opozorilu ženske dobile volilno pravico, dostop do izobrazbe, zaposlitve.

Nadalje navaja "vzpostavitev javnih sistemov otroškega varstva, začelo se je govoriti in obravnavati nasilje v družini, na delovnem mestu, sprejeti so bili številni tako imenovani zaščitni ukrepi za nosečnice in starše majhnih otrok, v Sloveniji imamo polno plačan starševski dopust, moški so se začeli dejavneje vključevati v domače delo in skrb za otroke"... Po drugi strani pa po njenih besedah ostajajo področja, kjer so premiki prepočasni. Takšno področje je med drugim politična zastopanost žensk. S 13-odstotnim deležem žensk v državnem zboru smo pod evropskim in celo svetovnim povprečjem, je poudarila.

Slovenija je glede na podatke državnega statističnega urada po številu poslank v parlamentu na predzadnjem mestu med državami članicami EU, saj je poslank le 12. Slabše je uvrščena le še Malta. Zaostrene gospodarske razmere za ženske vedno pomenijo grožnjo za poslabšanje njihovega položaja, opozarja Saleclova. "Izguba službe, zmanjšanje ali ukinitev nekaterih pravic, zmanjšanje možnosti zaposlitve zlasti za mlade ženske so strahovi, ki so v takšnih razmerah upravičeni in realni," pravi.

Nekateri primeri v svetu po njenih besedah kažejo na to, da v času krize najprej začnejo razmišljati o zmanjševanju izdatkov za socialno varnost, kar običajno posredno bolj prizadene ženske.

Tudi Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki pravi, da 8. marec pomeni priložnost za preverjanje položaja žensk v družbi, je za STA dejala, da ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk velja še zlasti opozoriti na slabšanje zaposlitvenih možnosti in na negotove oblike zaposlovanja, ki so jim podvržene ženske.

Stopnja registrirane brezposelnosti je pri ženskah višja kot pri moških, a se ta razlika v zadnjih letih zmanjšuje. Po podatkih statističnega urada je decembra 2005 stopnja registrirane brezposelnosti za ženske znašala 12,2 odstotka in za moške 8,6 odstotka, decembra 2010 pa je znašala za ženske 12,4 odstotka in za moške 11,4 odstotka.

Na uradu za enake možnosti po zagotovilih Saleclove glede na svoje pristojnosti in naloge budno spremljajo položaj žensk in moških, spremembe zakonodaje in predloge reform. Pri teh so po njenih besedah še zlasti pozorni na ukrepe, ki bi lahko poslabšali položaj enega ali drugega spola. Tako so se dejavno vključili v razprave o pokojninski reformi in reorganizaciji sistema javnega zdravstva, kjer so opozorili na pasti, možne posledice in možno poslabšanje položaja žensk, navaja.

V Sloveniji je bilo sredi leta 2010 nekaj več kot 2.049.000 prebivalcev, med njimi dobra polovica žensk, navajajo na statističnem uradu. Povprečna starost žensk je bila nekaj več kot 43 let, povprečna starost moških pa skoraj 40 let.

Pričakovano trajanje življenja vseh prebivalcev se tudi v Sloveniji še podaljšuje. V zadnjih desetih letih se je pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za štiri leta in pol, za ženske pa za tri leta in pol. Ob nespremenjenih razmerah umrljivosti lahko deklica, rojena leta 2009 v Sloveniji, pričakuje, da bo dočakala nekoliko več kot 82 let, deček pa nekaj manj kot 76 let.

Do leta 1980 so bile ženske v Sloveniji med študentsko populacijo še vedno v manjšini, po tem letu pa se je razmerje obrnilo. Leta 2009 je bilo okoli 18.000 diplomantov terciarnega izobraževanja in od tega je bilo skoraj 62 odstotkov žensk.

Ženske v Sloveniji so v letu 2009, torej letu, za katerega so na voljo zadnji podatki, v povprečju prejele približno 1450 evrov bruto na mesec, moški pa 1500 evrov.

Ženske v Evropski uniji sicer zaslužijo v povprečju 17,5 odstotka manj kot moški, so v Evropski komisiji opozorili 5. marca, ko je bil prvi dan enakega plačila po vsej EU. Namen letošnjega dne enakega plačila je bil ljudi ozavestiti o razlikah v plačilu.

Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin (1857-1933), ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, toda ob različnih dnevih. Leta 1911 so ga obeležili tudi v Trbovljah.

V New Yorku so ženske, zaposlene v tekstilni industriji, 8. marca 1857 protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam. Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. (STA, mh)