Najhujše ni mimo

Evropejci ne vidijo svetle evropske prihodnosti in ne verjamejo, da jim jo bo njihovim politikom uspelo zagotoviti, kaže študija, ki sta jo v petih članicah EU izvedla britanski časnik Guardian in družba ICM. Zaupanje v vlade je na dnu, ljudje se bojijo nadaljnjega gospodarskega nazadovanja, le redki pa verjamejo v gospodarsko okrevanje. Anketo so izvedli konec februarja in v začetku marca na vzorcu 5000 vprašanih iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, Poljske in Španije. Kot razkriva anketa, so prebivalci stare celine še vedno prepričani v svoje liberalne vrednote in večinoma zavezani evropskim institucijam, kot sta evro in prost pretok ljudi, so pa sovražno nastrojeni do trošenja državnega denarja in državnih voditeljev.
Anketa še kaže, da le malo Evropejcev verjame, da je v gospodarski krizi najhujše že mimo. Po drugi strani večina vprašanih nasprotuje varčevalnim ukrepom. Rezultat je kriza v evropski demokraciji. Le šest odstotkov vprašanih je odgovorilo, da zelo zaupajo svojim vladam, 48 odstotkov jih je priznalo, da nimajo velikega zaupanja v politiko, 32 odstotkov pa jih svojim vladam sploh ne zaupa. Le devet odstotkov vprašanih je menilo, da so njihovi politiki pošteni. Pomanjkanje zaupanja v politiko je sicer največje na Poljskem in v Franciji.
Kot kaže, je nestrpnost do politike posledica zaskrbljenosti zaradi gospodarskega stanja. 40 odstotkov vprašanih je menilo, da se bo slednje v prihodnjih 12 mesecih še poslabšalo. Da se bo stanje izboljšalo, jih je menilo pol manj, 20 odstotkov. Delež optimistov je večji od deleža pesimistov le v Nemčiji, najmanj optimistični pa so glede na rezultate ankete Francozi. Evropejci so črnogledi tudi, kar zadeva daljno prihodnost. Skoraj tri četrtine vprašanih Francozov tako meni, da bodo čez deset let živeli slabše kot danes. V to je prepričanih tudi več kot 50 odstotkov vprašanih Nemcev. Poljaki in Španci so po drugi strani bolj optimistični; v obeh državah večina pričakuje, da bodo čez desetletje živeli bolje kot danes. (STA, mm)