V Fukušimi kritično

Pet dni po katastrofalnem potresu in cunamiju so razmere na Japonskem še vedno negotove. Vse več skrbi zbuja jedrska elektrarna Fukušima, kjer je znova prišlo do požara in so morali zaradi nenadnega povečanja sevanja začasno evakuirati vse zaposlene. Ljudje se selijo na jug države, tujci odhajajo, iskanje pogrešanih pa otežuje slabo vreme.

V jedrski elektrarni Fukušima, ki je bila v petek poškodovana v potresu z magnitudo 9,0 oziroma cunamiju, je znova zagorelo v četrtem reaktorju, iz tretjega reaktorja pa je uhajal bel dima. Zato se je za kratek čas stopnja radioaktivnosti v Fukušimi precej povečala, in sicer do 1000 milisivertov. Ta lahko povzroči radiacijsko bolezen, saj je za 250-krat večja od tiste, ki jo človek dobi v enem letu. Zato so iz elektrarne začasno evakuirali vse zaposlene.

Vlada je v elektrarno napotila tovornjake z vodnimi topovi, ki naj bi zalivali zadrževalnik, od koder voda stalno izhlapeva. Če bi voda povsem izhlapela, bi bile gorivne palice izpostavljene zraku, v katerega bi lahko ušle radioaktivne snovi. Oblasti so ga sprva nameravale polniti s pomočjo vojaških helikopterjev, ki pa so se morali vrniti, ker je bilo sevanje nad reaktorjem premočno.

Tiskovni predstavnik vlade Jukio Edano je sporočil, da je zadrževalnik morda poškodovan, sicer pa dejal, da zaenkrat ne načrtujejo širitve evakuacijskega območja okoli elektrarne. Veter je namreč še naprej pihal proti Tihemu oceanu in odnašal radioaktivne snovi.

Družba Tepco, ki upravlja z elektrarno, pa je sporočila, da je verjetno poškodovanih 70 odstotkov gorivnih palic v prvem reaktorju in 33 v drugem. Možno je, da se je kovinska zaščita okoli palic stalila, tako da je bila izpostavljena radioaktivna jedrska sredica.

Zaradi vsakodnevnih incidentov v Fukušimi poročajo o vse večjem številu ljudi, ki odhajajo na jug države, pa tudi o tujcih, ki zapuščajo Japonsko. Nekatere države in podjetja evakuirajo svoje ljudi s severovzhoda države, kjer se nahaja Fukušima, nekatere veleposlaništva pa se iz Tokia selijo južneje, tudi v Osako. Iskanje pogrešanih na prizadetih območjih pa otežuje slabo in mrzlo vreme.

Prvič se je oglasil japonski cesar Akihito, ki se sicer izjemno redko oglasi v zvezi z aktualnimi razmerami. V televizijskem nagovoru je dejal, da moli za varnost vseh ljudi, družinam žrtev je izrazil sožalje ter jih pozval, naj se ne predajo in naj ne izgubijo upanja. Izrazil je še "globoko zaskrbljenost" zaradi "nepredvidljivih" razmer v jedrski elektrarni Fukušima in upanje, da se razmere ne bodo poslabšale.

Število mrtvih in pogrešanih se je po uradnih podatkih povzpelo na 12.000. Uradno je umrlo 4277 ljudi, pogrešajo jih 8194, ranjenih pa je bilo 2282 ljudi. Uničenih ali poškodovanih je bilo prek 55.000 zgradb.

Mediji medtem poročajo o veliko višjih številkah. Župan obmorskega mesta Išinomaki v prefekturi Mijagi je dejal, da bo samo v tem mestu število pogrešanih verjetno doseglo 10.000. Že v soboto pa so mediji poročali, da v isti prefekturi v mestu Minamisanriku pogrešajo 10.000 ljudi.

Zaradi razmer na Japonskem je več držav napovedalo ponovno oceno svoje jedrske politike. Španija je sporočila, da bo preverila varnost svojih šestih jedrskih elektrarn in izvedla študijo o potresnih in poplavnih tveganjih v državi.

Pregled svojih jedrskih elektrarn je napovedala tudi Kitajska, ki je poleg tega začasno ustavila potrjevanje novih projektov. Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa se je vseeno zavzel za čimprejšnji začetek gradnje jedrskega reaktorja na jugu države, ki naj bi jo začeli konec leta ali prihodnje leto.

V Sloveniji pa je Greenpeace Slovenija v odprtem pismu premiera Boruta Pahorja pozval k opustitvi vseh načrtov, povezanih z gradnjo novega jedrskega reaktorja v Nuklearni elektrarni Krško ter opustitvi načrtovanega podaljšanja življenjske dobe elektrarne po letu 2023.

Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet (D&B) je zaradi izrednih razmer, v katerih se je znašlo japonsko gospodarstvo, znižala rating Japonski. Zaradi kritičnih razmer v jedrski elektrarni Fukušima in težav z elektriko, so ji rating znižali z DB2c na DB3a, obeti za prihodnje pa so negativni.

Japonska centralna banka je medtem že tretji dan zapored poskrbela za finančno injekcijo finančnemu trgu. Denar je v obtok posredovala kar dvakrat, skupaj pa je zagotovila 44,27 milijarde evrov pomoči. Namen pomoči je, da bi japonske banke na v naravni katastrofi prizadetih področjih zbrale potrebna sredstva oziroma da bodo še naprej posojale denar in tako odgovorile na povpraševanje, ki bi ga lahko sprožilo oblikovanje sklada za pomoč po potresu.

Največ škode so doživele regije Iwate, Mijagi, Fukušima in Ibaraki, ki predstavljajo sedem odstotkov bruto domačega proizvoda. Gre za območja, na katerih se nahajajo tovarne jekla, naftne rafinerije, jedrske elektrarne in proizvodnja delov za avtomobile in elektroniko.

Analitiki sicer glede na dostopne podatke ocenjujejo, da škoda znaša okoli 15.000 milijard jenov oziroma okoli tri odstotke BDP.

Zaradi dogajanja na Japonskem je prišlo do novega padca cen nafte. Kitajske oblasti pa so poostrile nadzor nad blagom in potniki iz Japonske zaradi možne kontaminacije z radioaktivnimi snovmi. (STA, mh)




Streaming .TV shows by Ustream