Obdavčeni dediči

28. 3. 2011

/media/www/slike.old/novice/nlb_copy1.jpg

Na Hrvaškem dedičem varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke zaračunavajo petodstotni davek na dedovanje deviznih prihrankov, čeprav jih varčevalci niso dobili in ne vedo, ali jih sploh bodo, v današnji izdaji piše reški Novi list. Kot navaja časnik, hrvaško finančno ministrstvo davek zaračunava na podlagi podatkov, ki jih pošilja Ljubljanska banka. Ta pa naj bi zaračunavala nižje obresti, kot so zapisane v pogodbi, s čemer znižuje davčno osnovo.

Časnik navaja izkušnje dveh neimenovanih dedičev, ki sta ogorčena, ker morata plačati davek za denar, ki ga morda nikoli ne bosta dobila. Spoštujeta zakon, sicer pa ocenjujeta, da bodo morda tudi njuni dediči morali plačati davek na dedovanje, ko bodo podedovali varčevalne knjižice Ljubljanske banke. "Kako bi se počutili, če bi vam država zaračunala davek na plačo, ki jo boste morda prejeli leta 2015 ali 2020, plačati pa ga morate takoj," je povedala ena izmed dedinj, ki je podedovala 45.000 nekdanjih nemških mark.

Na davčni upravi za Novi list niso odgovorili, koliko primerov davka na dedovanje so imeli ter kakšno je sodelovanje z Ljubljansko banko, ki pošilja ustrezne informacije. Odvetnik dela hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Milivoj Žugić opozarja, da je omenjenih primerov vse več, ker starejši varčevalci nekdanje LB počasi umirajo, prihranki pa ostanejo njihovim dedičem. Dodaja, da so tožbe na sodiščih očitno edini način, da bi varčevalci prišli do svojega denarja, ker nobena pobuda države ni prinesla rešitve dolgoletnega spora.

Novi list dodaja, da ni znano, ali namerava vlada storiti kaj novega, da bi varčevalci nekdanje LB dobili svoje prihranke. Po podatkih Hrvaške narodne banke približno 130.000 hrvaških varčevalcev zahteva 160 milijonov evrov, ki jim je treba dodati tudi dolgoletne obresti.

Hrvaška je oktobra lani, šesto leto veljavnosti sporazuma o nasledstvu, po letih zavračanja pristala, da se vprašanje rešuje v skladu s sporazumom - torej na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu -, pri čemer je stalno vztrajala Slovenija. Doslej na tem področju ni prišlo do premikov. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja