Pretirana intervencija?
Vladimir Čamov
Medtem ko uporniki v Libiji ob pomoči zračnih napadov zahodnoevropskih letal in ZDA znova zasedajo libijska mesta, ki jih je doslej nadzorovala libijska vojska, v Rusiji zahodno intervencijo v Libiji opazujejo s precej mešanimi občutki. Javno razkrit spor med predsednikom države Dmitrijem Medvedjevom, ki se je odločil, da ne nasprotuje odločitvi VS OZN o zaščiti civilistov, ter predsednikom vlade Vladimirjem Putinom, ki v intervenciji v Libiji vidi “križarstvo”, je samo zunanji izraz globokih delitev v ruski politiki, povezanih s tradicionalno zapletenim odnosom ruske politike do “zahoda”. Za ruske zadržke so “krivi” tudi nejasni cilji sedanje intervencije v Libiji, ki jih nekateri od voditeljev držav podporniov intervencije opredeljujejo v terminih “spremembe režima” ter “odstranitve Gadafija”. Za del ruske politike je nesprejemljivo tudi neposredno vmešavanje zahodnih sil v spopade na tleh zaradi “zaščite civilistov”. “Zaščita civilistov” naj bi bila sicer povezana predvsem z onemogočanjem napadov libijskega letalstva, toda poveljniki intervencijskih sil interpretirajo to določilo resolucije VS OZN kot dovoljenje za napade letal na enote redne libijske vojske. Prav temu pa očitno naprotuje tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je ocenil, da je vpletanje zahodnih sil v “državljansko vojno” v Libiji “ni v skladu” z uveljavljeno resolucijo VS OZN. ”Prepričani smo, da intervencija koalicije v državljansko vojno v Libiji v resnici ni bila dovoljena s strani Varnostnega sveta OZN,” je ocenil Sergej Lavrov in dodal, da je bil edini cilj resolucije “zagotoviti zaščito civilnega prebivalstva,” ter da resoluciuja “ne vsebuje drugih ciljev”.
Sporno uničevanje tankov