Intervju: Marjo Kapelj

Vzrok za projekt osveščanja slovenske javnosti o problematiki begunstva je lahko le negativen odnos javnosti do beguncev?

> Tudi. Že če rečemo, da gre pravzaprav za pozitiven odnos slovenske javnosti do beguncev, je to predvsem iz usmiljenja, ne pa v smislu nekega medkulturnega dialoga med večinskim prebivalstvom in begunci, migranti in nasploh drugačnimi. Premalo je dialoga dveh enakovrednih, ki omogoča vzajemno obogatitev in ne nazadnje sprejemanje različnih.

Kako, poleg na spletu, boste še osveščali javnost?

> Projekt je zastavljen tako, da sta spletna stran in tudi profil na facebooku predvideni kot platforma, razmeroma odprta za vse, ki bi želeli pri tem medkulturnem dialogu kakorkoli sodelovati. Pa naj gre za ljudi, ki imajo osebno izkušnjo, ali za aktiviste, strokovnjake in nevladne organizacije. Želimo si, da bi se projekt sorazvijal skupaj z vsemi, ki bodo želeli to vsebino ustvarjati. To ne pomeni samo vsebine, neke osnovne informacije, kot jih zdaj vidite na strani begunec.si, ampak želimo motivirati čim širši krog ljudi k razpravi o teh vprašanjih. Tudi posameznike, ki se želijo seznaniti z drugačnimi običaji in kulturami.

Z begunci smo se srečali že v času vojne v Bosni, človek bi mislil, da smo se takrat v praksi naučili sprejemati takšne osebe.

> Veliko ljudi je to gotovo storilo, a oba dobro veva, da bo glede tega treba narediti še marsikaj. Zdaj govorimo o beguncih, nesprejemanje drugačnosti pa je prisotno tudi glede številnih drugih skupin ljudi. Nekaj smo se zagotovo naučili iz te zgodbe, a to je tematika, ki bi ji lahko rekli nikoli končana zgodba. Nekateri ljudje drugačnosti ne bodo nikoli sprejemali. Treba je poskrbeti, da jih ne bo preveč.

Projekt naj bi trajal dve leti in pol, kaj pa potem?

> Projekt se bo končal konec junija 2013. Projekt bomo potem tako ali drugače poskušali čim bolj intenzivno voditi naprej.

Gre za projekt, ki je lahko uspešen le na dolgi rok, kaj pa kratkoročno, kako boste v praksi vzpostavili medkulturni dialog med begunci in slovensko družbo?

> Konkretne akcije se bodo oblikovale glede na to, kdo vse bo želel pri njih sodelovati, sicer pa imamo v načrtu organizacijo dogodka ob dnevu beguncev 20. junija.

Kakšna je skupna vrednost projekta, koliko prispeva država?

> Okvirno gre v dveh letih in pol za 60 in 70 tisoč evrov. Veliko večino od tega denarja prispeva Evropski sklad za begunce.

S kakšnimi rezultati boste zadovoljni ob koncu projekta?

> Ko smo se prijavili na razpis, smo se z željo, da to ne bi bil še eden izmed mnogih projektov, ki bi potem zvodenel. In kar se tiče števila javnosti, ki jo dosežemo, je pomemben predvsem del javnosti, ki začne vsaj razmišljati o tem. Če pri tem spremenimo še kakšno glavo, pa bi bilo sploh super. Ne gremo se svojega vrtička, vsi so dobrodošli.

Berite Mladino