Gotovina in Markač obsojena

Gotovina, Čermak, Markač – trije vojni generali hrvaške vojske so danes skupaj z vso Hrvaško poslušali obsodbo haaških sodnikov, ki jim je predsedoval Nizozemec Alphonse Orie. Tokrat se je prvič sodilo Hrvatom za vojne zločine, storjene na hrvaškem ozemlju med domovinsko vojno, zato je ta obsodba pomembna za označitev domovinske vojne in krivde hrvaških politikov v nemilih dogodkih iz leta 1995.

Ante Gotovina je obsojen na 24. let zapora, Mladen Markać na 18, Ivan Čermak pa je oproščen.

Naj spomnimo, da so se generali znašli pred sodiščem zaradi preganjanja, deportacije, prisilne selitve, ropanja javne ali zasebne lastnine, brezobzirnega uničevanja, nečloveških dejanj, okrutnih dejanj in neukrepanja po tem, ko so zločine storili vojaki z nižjimi čini: to pa pomeni ubijanje civilistov v občinah Knin, Orlić, Kistanje, Ervenik in Donji Lapac med vojaško operacijo Nevihta, v kateri so ozemlje Hrvaške osvobodili iz rok uporniških Srbov.

Raziskave, ki jih je opravil Hrvaški helsinški odbor, so pokazale, da je bilo avgusta in septembra 1995 med in po vojaški akciji Nevihta ubitih več kot 600 civilistov in požganih več kot 22.000 hiš. Hrvaško je takrat zapustilo več kot 150.000 prebivalcev, predvsem Srbov, ki so se bali za lastno varnost, k odhodu pa so jih nagovorile krajinske oblasti.

Sodni svet haaškega sodišča je z izrekom sodbe pravzaprav obsodilo ves takratni državni in politični vrh Hrvaške, pod vodstvom dr. Franja Tuđmana, akcijo Nevihta pa je označil kot organizirano zločinsko dejanje.

Na Hrvaškem dojemamo akcijo Nevihta kot veliko herojsko akcijo, s katero je bilo vrnjeno hrvaško ozemlje in je bila končana vojna, generali, ki so jo vodili, pa so za večino narodni heroji. In Nevihto so vodili prav Ante Gotovina – poveljnih celotnega sektorja Jug, Mladen Markać – poveljnik specialne policije, in Ivan Čermak, ki je bil po Nevihti odgovoren za osvobojeno ozemlje. Številni državljani – od borcev domovinske vojne, prek številnih zadrug do rimskokatoliške cerkve – si niso predstavljali, da bi lahko sodišče izreklo kakršnokoli drugačno sodbo od osvobodilne.

Proti trem generalom Hrvaške vojske so vložili obtožnico šest let po Nevihti, vendar so jo večkrat spreminjali do leta 2008, ko se je sojenje začelo.

Markać in Čermak sta v Haag odšla sama, Gotovina pa je se je odločil zua skrivanje. To mu je uspevalo skoraj pet let, Hrvaško pa je s tem postavil v pat položaj, saj EU ni hotela začeti pristopnih pogajnj, dokler se oblast ni odločila za popolno sodelovanje s haaškim sodiščem. Aretirali so ga na Tenerifu leta 2005, nato pa je Haaško sodišče za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije združil obtožnico proti vsem trem generalom.

Danes izrečena obsodba, ki jo je hrvaška javnost s strahom pričakovala, pomeni zadnje poglavje domovinske vojne, vendar pa so z njo okrivili vso državo. Nevihta je torej bila organizirano zločinsko dejanje političnega in vojaškega vrha, med katero so zločinsko etnično očistili ozemlje, na katerm so živeli uporniški Srbi. Hrvaška bo tako nosila madež genocidne politike in to za najtežje zločine, za katere so se dogovorili na Brionskem sestanku pred vojaško akcijo, ki so jih delali med osvoboditvijo in po osvoboditvi, vse to pa dokazuje dejstvo, da za storjene zločine nihče od vojakov, ki so jih dejansko storili, ni obsojen.

Politiki prosijo državljane, da mirno in dostojanstveno sprejmejo odločitev sodnega sveta, saj nas “Evropa pozorno opazuje”. Hrvaška je namreč podprla ustanovitev sodišča in je statut sodišča uvrstila v državno zakonodajo, tako da so odločitve sodišča del hrvaškega prava in jih je treba spoštovati.