Zmanjšanje državnega lastništva v NKBM?

Ministrstvo za finance načrtuje modernizacijo lastništva strateških finančnih podjetij, v okviru katere se bo država skupaj umaknila na sorazmerno nižji delež, je napovedal finančni minister Franc Križanič. Že v drugi polovici leta pričakuje zmanjšanje državnega lastništva v NKBM, delnice pa naj bi se prodale po višji ceni od dokapitalizacijske.

Križanič je danes znova poudaril, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS v primeru dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) odločala samostojno, vlada pa pri tem ni rekla niti da niti ne. Vsa izražena mnenja po petkovi odločitvi agencije so bila po njegovih pojasnilih zgolj lastna. Križaničevo osebno mnenje je sicer, da je cena osem evrov za delnico v dokapitalizaciji NKBM zelo nizka, tako da je zelo privlačna za vlaganje. Prepričan je tudi, da bo moč naložbo dokaj hitro z donosom prodati.

Na ministrstvu so po njegovih zagotovilih že napisali strategijo razvoja finančnega sistema. Ta bo med drugim opredelila strateška podjetja v finančnem sektorju, ki so ključna za delovanje slovenskega gospodarstva in bodo zato imela posebno obravnavo. Strategijo naj bi že v četrtek obravnavala vlada.

Lastniško strukturo teh podjetij bo država modernizirala, tako da se bo skupaj s partnerji umaknila na sorazmerno nižji delež, je minister povedal na današnji skupni novinarski konferenci z ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparijem. To ne bo nujno več omejeno na 25 odstotkov plus eno delnico, temveč na delež, ki bo skupaj s partnerji zagotavljal stabilno lastništvo, ostalo lastništvo pa bo razpršeno in bo kotiralo na borzi. S tem bodo po Križaničevih besedah poskušali posnemati lastniško strukturo nekaterih stabilnih finančnih ustanov v starih članicah EU.

Temu koraku sledi prodaja posrednih ali neposrednih lastniških deležev države, ki presegajo predvideno raven, in to po ministrovih napovedih po precej višji ceno od osmih evrov. Križanič zato pričakuje donos treh podjetij, ki so sodelovala v dokapitalizaciji druge največje slovenske banke. Gre za energetski družbi Gen Energija in Elektro Slovenije ter za Pošto Slovenije.

Ta modernizacija lastništva je po ministrovih pričakovanjih izvedljiva sorazmerno hitro po potrditvi strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države v DZ, najverjetneje že v drugi polovici leta.

Gaspari pa je zgolj zatrdil, da načelno nasprotuje udeležbi nefinančnih družb pri financiranju finančnih podjetij. Vsi nadaljnji dogodki so po njegovih besedah sicer odvisni od sprejema strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Ta mora sicer enako gospodarno ravnati s proračunskimi sredstvi kot s svojimi naložbami, je še prepričan. (STA, mh)