Nevarne “igle”

V spopadih v Libiji je bilo po podatkih tranzicijskega sveta upornikov doslej ubitih že 10.000 ljudi, okoli 55.000 pa naj bi jih bilo ranjenih. Kljub temu pa se napadi Gadafijevih sil, predvsem na mesto Misrata nadaljujejo, NATO pa prav tako izvaja zračne napade na Tripolis in Sirto. V državi vse bolj primanjkuje zdravil in hrane. Organizacija OZN Svetovni program za hrano v zahodni del Libanona pošilja okoli 240 ton moke, kar naj bi zadostovalo za okoli mesec dni prežvetja okoli 50.000 ljudi.

NATO zato vse bolj resno proučuje uporabo jurišnih bombnikov, ki letijo na manjših višinah, pa tudi helikopterjev in mornarice, da bi na ta način pomagal upornikom. Ena od možnosti bi bila predvsem uporaba jurišnih helikopterjev A-10, ki so opremljeni z hitrostrelnimi topovi velike moči ter vodenimi izstelki. Ta letala so še posebej učinkovita pri napadih na tanke in druge kopenske cilje. Še bolj učinkoviti bi lahko bili helikopterji. Bombardiranje iz velikih višin (nad 5000 metrov) namreč doslej ni dalo pravih učinkov, v dveh primerih pa so letala zveze NATO v “prijateljskem ognju” zadela tudi enote upornikov in pri tem ubila 26 ljudi.

Vendar pa bi ta strategija lahko privedla zvezo NATO v še večje nevarnosti. To je postalo jasno že pred nekaj dnevi, ko so sile zveste Gadafiju na podlagi resolucije VS OZN 1973/2011 sestrelile dva helikopterja upornikov, ki msta kršila libijski zračni prostor. S tem je libijska vojska resolucijo VS OZN, ki je njihova letala prikovala na tla uporabila proti silam intervencije in upornikom, obenem pa se je prikazala kot stran, ki spoštuje mednarodno pravo. Toda še večji problem je predvsem dejstvo, da je bilo s tem nazorno dokazano, da so libijske sile še vedno sposobne sestreljevati nižje leteča letala in helikopterje.

Ta nevarnost je povsem realna tudi zaradi novih raket, ki naj bi jih nedavno pridobila libijska vojska. Gre za ruske rakete vrste “igla”. Njihova prejšnjo različico so na zahtevo ZDA po koncu vojn na območju nekdanje Jugoslavije dosledno uničevale tudi vojske na novo nastalih držav. Ameriška vlada namreč to raketo ocenjuje za “eno od najbolj nevarnih” raket te vrste. Zelo uporabne bi lahko bile tudi v rokah teroristov, za napade na civilna letala. Uradno ime “Igle” je SA-24 “Grinch”. Libija po ameriških podatkih teh raket naj ne bi imela, toda novinar znane letalske revije Aviation Week’s David Fulghum je opazil ruske rakete SA-24 Grinch, ki so bile montirane na vojaški tovornjak libijske vojske.

Težava je v tem, ker je raketa te vrste bolj natančna, leti dlje časa, ima večji radij delovanja in je bolj odporna na različne protiukrepe kot večina podobnih raket. Obenem pa je zelo lahka in prenosna, saj se izstreljuje iz ramena. Matthew Schroeder, direktor projekta nadzora prodaj orožja v Federaciji ameriških znanstvenikov opozarja, da je raketa odporna na “protiukrepe” letal ter da jo je “težko ukaniti zgolj z vabami”. Letala namreč v primeru napada z raketami odvržejo posebej vroče “vabe”, ki nato rakete zvabijo proč od njihovih vročih motorjev. Vendar pa ima “Igla” dve “glavi”, s katerima išče tarče, cilje pa lahko doseže tudi do 3500 metrov visoko. Posebno vprašanje je tudi, od kod Libiji te rakete? Depeše WikiLeaksa razkrivajo možnega dobavitelja – Venezuelo oziroma venezuelskega predsednika Huga Chaveza, ki ne skriva svojih simpatij za boj gadafija proti “imperialistom”. Leta 2010 je namreč Moskva Libiji sicer obljubila prodajo tankov T-90, raket S-300, letal vrste Suhoj – 30 in drugega orožja, med njimi tudi “igel”, vendar do realizacije tega posla nato zaradi vojne v Libiji ni prišlo. Vendar pa je Rusija prodala eno od različic teh raket Venezueli, te rakete pa so se zelo verjetno znašle v Libiji.