Revizija v Karađorđevu

V nekdanji rezidenci SFRJ v Karađorđevu potekajo pogovori med predsednikom Srbije Borisom Tadićem, predsednikom Turčije Abbdulahom Gülom, predsednikom tričlanskega predsedstva BiH Nebojšom Radmanovićem in njegovih drugih dveh članov, Bakirom Izetbegovićem ter Željkom Komšićem. Pogovarjali naj bi se o odnosih v regiji, sodelovanju vseh držav in predvsem o perspektivah BiH, ki se nahaja v resni politični krizi. Ni sicer pričakovati, da bi na sestanku sprejeli kakšne posebej daljnosežne odločitve, toda po drugi strani se sestanek dogaja v rezidenci, ki ima velik simboličen pomen za BIH, saj sta se v Karađorđevu pokojna voditelja Hrvaške in Srbije, Franjo Tuđman in Slobodan Milošević, v času razpada SFRJ dogovarjala o delitvi BiH. Uradnih zapisnikov o tem sicer ni, je pa Tuđman kasneje svoje dogovore narisal na znamenito servieto.

Srbski mediji, ki so blizu srbski vladi, zato sedanji sestanek vidijo predvsem kot nekakšno zgodovinsko revizijo tedanjih dogovorov, ki naj bi dokazali, da nacionalistični politiki vendarle ni uspelo v namerah po delitvi BiH. Vendar pa je dogovarjanje o prihodnosti BiH že pokazalo na nekatere nove razpoke. Po eni strani hrvaške stranke vse bolj jasno zahtevajo oblikovanje lastne entitete v BiH, kar bi lahko privedlo do konfederalizacije BiH, po drugi strani pa je vse večji vpliv Turčije na prihodnost BiH privedel tudi do prvega odkritega spora med predsednikom Srbije Borisom Tadićem in predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom, ki je pravkar razpisal referendum, na katerem bodo v Republiki srbski najverjetneje zavrnili veljavnost odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Valentina Inzka in federalnih institucij nad odločitvami v tej republiki.

Iz opozicijske Srbske demokratske stranke (SDS) v BiH je pred sestankom prišel tudi protest zoper sestanek v Karađorđevu, saj SDS meni, da je ta sestanek v funkciji Turčije, ki neprikrito počiva na neootomanskih ciljih. Stranka tudi ocenjuje, da predsedstvo BiH stopa po poti Harisa Silajdžića ter da se skupaj s predsednikom Srbije Borisom Tadićem postavlja v funkcijo zunanje politike Turčije. SDS ocenjuje, da so ti neformalni sestanki doslej privedli le do Istambulske deklaracije, s katero se “grobo negira volja srbskega naroda v Republiki srbski in njeni interesi,” udeležencem sestanka pa sporočajo, da Republika srbska “ne bo akter in ne podpira širjenja neootomanskega imperija”. Stranka je obsodila tudi “bahavost in razsipništvo predsedstva BiH, ki je na turistično potovanje v Karađorđevo, na račun proračuna peljalo okoli 50 članov svojih kabinetov”. Kljub tem kritikam pa je pomembno tudi dejstvo, da prvič po 20 letih in po koncu vojne v BiH na obisk v Srbijo prihaja član predsedstva BiH, ki predstavlja Bošnjake in zmerno bošnjaško politiko, obenem pa je to hkrati tudi Bakir Izetbegović, sin pokojnega voditelja bosanskih Muslimanov in kasneje Bošnjakov Alije Izetbegovića. Prisotnost turškega predsednika pa vsekakor dokazuje vse večji vpliv uradne Ankare na razvoj dogodkov na Balkanu. Nekateri ta vpliv vidijo tudi na bolj nenavadne načine - Sonja Biserko, predsednica Helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji, je na primer celo ocenila, da Turčija igra vse pomembnejšo vlogo na Balkanu ter da ima tudi “sam Balkan vse bolj pozitiven pogled na vlogo Turčije, kar spremlja, na primer, zanimanje široke javnosti za njihove TV serije, ki se množično gledajo po celotni regiji.”

Za Srbijo ima obisk tudi ekonomske učinke, saj je bilo že ob prvem obisku turškega predsednika v Srbiji podpisanih pet sporazumov, v začetku letošnjega leta pa je bil srbski izvoz v Turčijo povečan za trikrat v primerjavi z istim obdobjem lani in je dosegel vrednost 27,7 milionov evrov. Prav tako je bil za 17 odstotkov povečan uvoz Srbije iz Turčije, ki je dosegel 61,4 milionov evrov. Skupna menjava je dosegla 418,61 milijonov dolarjev, srbski deficit v tej menjavi pa dosega 241 milijonov dolarjev. Turčija se v zadnjem času vse bolj zanima za to, da turški nacionalni prevoznik Turkish Airlines kupi srbsko letalsko podjetje JAT Airways. Turčija se zanima tudi za avtocesto, ki bi potekala skozi pretežno muslimanski Sandžak v Srbiji in Črni gori ter druge poslovne priložnosti v Srbiji.