Kriza v BiH najhujša po vojni

Bosna in Hercegovina, ki po lanskih oktobrskih volitvah še vedno ni oblikovala vlade, je v najhujši krizi od konca vojne leta 1995, je opozorila nevladna organizacija Mednarodna krizna skupina (ICG) v pismu, ki ga je v ponedeljek poslala voditeljem Evropske unije. "BiH se sooča z najhujšo krizo od konca vojne leta 1995. Legitimnost državnih institucij v BiH napadajo z vseh strani," piše v pismu, ki ga je med drugim predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyju in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu poslala predsednica ICG Louise Arbour, danes pa objavilo več časnikov v BiH. "Nasilje verjetno ni neizbežno, če se bo proces nadaljeval, pa pomeni realno možnost v bližnji prihodnosti," je opozorila Arbourjeva, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki je pridobila izvirno pismo. Mednarodna krizna skupina, ki ima sedež v Bruslju, je nevladna organizacija, ki si se ukvarja s preprečevanjem in reševanjem konfliktov.
Arbourjeva je v pismu članice EU pozvala, naj maja, še preden naj bi v Republiki srbski pripravili za mednarodno skupnost sporni referendum, pripravi konferenco, na kateri bi mednarodna skupnost "določila cilje v BiH". Na njej naj bi znova potrdili zavezanost mednarodne skupnosti daytonskemu mirovnemu sporazumu in ozemeljski celovitosti BiH. Napoved tega referenduma o tožilstvu in sodišču BiH, s katerim Banja Luka postavlja pod vprašaj sodne oblasti BiH in odločitve visokega predstavnika, je še dodatno zapletla razmere v BiH, ki je že tako v politični krizi, ker zaradi sporov med strankami že sedem mesecev po splošnih volitvah niso oblikovali vlade na ravni BiH.
Iz Sarajeva so medtem sporočili, da visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko danes ne bo razveljavil odločitev Republike srbske o razpisu referenduma, kot je bilo pričakovano. O razmerah v BiH bo v Varnostnem svetu ZN poročal 9. maja, po vrnitvi v Sarajevo pa bo sporočil odločitev. Odločitev je bila pričakovana po današnjem sestanku Sveta za uresničevanje miru v Sarajevu, na katerem naj bi obravnavali vprašanje referenduma. Po sestanku je tiskovna predstavnica urada visokega predstavnika Ljiljana Radetić dejala le, da vsebine sestanka ne bo komentirala in da je stališče mednarodne skupnosti do referenduma znano. Sarajevski spletni mediji pa so poročali, da je Inzko na zahtevo EU preložil odločitev, saj želijo Banja Luki dati priložnost, da sama razveljavi referendum.
Inzko je nato povedal, da so Republiki srbski postavili sedemdnevni rok za razveljavitev odločitve, če pa tega ne bo storila, bo po njegovi vrnitvi iz ZDA mednarodna skupnost to storila namesto Banja Luke. Dodal je še, da bo v ZDA o razmerah v BiH seznanil predstavnike ZN in ZDA, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.Inzko je danes za več medijev, med drugim časnika Blic in Nin ter televizijo Republike srbske, ponovil, da je "referendum na ravni entitete o pristojnostih države nesprejemljiv" in da politiki v Republiki srbski vedo, da pomeni spodkopavanje daytonskega sporazuma "nevarno politično avanturo, ki ima lahko nepredvidljive posledice".
Znova je tudi omenil možnost sankcij. Kot je dejal, bi EU lahko "zamrznila premoženje določenim politikom in projekte v regiji ter prepovedala potovanja v EU". Spomnil je tudi, da lahko kot visoki predstavnik tudi prepove politično delovanje in odstavlja funkcionarje. Glede morebitnih sankcij se je v sredo oglasil srbski predsednik Boris Tadić, ki je menil, da rešitev ni v vsiljevanju odločitev, niti v izključitvi na volitvah izvoljenih politikov iz političnega življenja zaradi referenduma. Menil je še, da referendum "nima nobene zveze s celovitostjo BiH", za katero se zavzema Beograd. (STA, mm)