Šešelj ostaja v priporu

Senat Haaškega sodišča je zavrnil zahtevo Vojislava Šešlja po osvoboditvi, predsednik sodišča pa je v ločenem mnenju razkril, da tožilstvo sploh nima dokazov za mnoge točke svoje obtožbe. Senat Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo (ICTY) je s tem pravzaprav zavrnil prekinitev sojenja, ki ga je Šešelj predlagal zato, ker je ocenil, da tožilstvo do sedaj sploh ni predstavilo dovolj dokazov za nadaljevanje postopka. Pri tem je predsednik Haaškega sodišča Jean-Claude Antonietti podal svoje ločeno mnenje glede določenih delov obtožnice, saj je prepričan, da v nekaterih delih obtožnica proti Šešlju nima nikakršne podlage. Predsednik senata, ki sodi Šešlju je tudi izrazil prepričanje, da sojenje Šešlju že doslej traja nerazumno dolgo, kar je kršitev Evropske konvencije za človekove pravice. Kljub temu se je Antonietti moral pridružiti mnenju večine sodnikov, ki so sklenili, da v tej fazi postopka sodniki niso mogli ugotoviti, da bi bili dokazi “nezaneslijivi ali nekredibilni.”

Šešelj je obtožen za zločine v Hrvaški, Vojvodini in v BiH med leti 1991-93, ko naj bi predvsem vzpodbujal in s sovražnim govorom povzročal, da so se zgodili zločini. Šešelj je bil v devetih točkah obtožen za uboje, mučenje, okrutno obnašanje, brezobzirno uničevanje vasi in pustošenje, ki ni bilo upravičeno zaradi vojne potrebe, pa tudi za uničevanje verskih objektov in rope javne in zasebne lastnine. Zločine naj bi večinoma izvršili pripadniki njegovih paravojaških enot. Dejanja so bila opredeljena kot zločini zoper človečnost, kršenje zakonov in pravil bojevanja. Vendar pa je proces proti Vojislavu Šešlju naletel na resne težave, predvsem zato, ker je kar 36 prič tožilstva med pričanjem potrdilo, da jih je tožilstvo izsiljevalo glede njihovih izjav proti Vojislavu Šešlju. Šešelj, ki je bil v nekdanji Jugoslaviji in še preden je razkril svoj agresiven nacionalistični besednjak, eden od bolj znanih disidentov, je tudi med postopkom pokazal zavidljivo spretnost pri razkrivanju netočnosti in nelogičnosti dokaznega postopka tožilstva. Pravni svetovalci Vojislava Šešlja napovedujejo, da se bo Šešelj v prihodnosti obnašal “glede na obnašanje tribunala” ter da je osnovno pravilo sojenja “enakost orožij” tožilstva in obrambe, kjer pa naj bi imel Šešelj omejena sredstva. Do sedaj se sicer še ni zgodilo, da bi haaški Tribunal kateregakoli obtoženega osvobodilo po pravilu “98 bis”. Vendar pa odločitev sodišča prav tako ne pomeni, da je Šešelj zagotovo kriv – sodišče je dokaze namreč ocenjevalo samo po najbolj blagih kriterijih in je dejansko odločalo samo o tem, ali so dokazi res tako popolnoma nekredibilni, da se Šešlju sploh zoper te dokaze sploh ne bi bilo potrebno niti braniti.

Sedaj bi se postopek moral nadaljevati z obrambo Vojislava Šešlja. Postopek proti Šešlju se je sicer začel novembra leta 2007, po gladovni stavki Šešlja v priporu v Scheveningnu, kjer se Šešelj nahaja že od 24. februarja leta 2003, ko se je prostovoljno predal takoj zatem, ko ga je tožilstvo obtožilo. Šešelj je bil sicer zmeraj znan po ostrem besednjaku (tudi ob branju zadnje odločitve je protestiral zaradi zanič zaporniške hrane ter zahteval 8 milijonov evrov odškodnine zaradi neutemeljenega pripora), vendar bo tožilstvo vsekakor moralo dokazati ne zgolj to, da je izrekal nacionalistične grožnje, pač pa tudi neposredno povezavo med njegovimi besedami in nezakonitimi dejanji. Haaško tožilstvo doslej tudi še ni preganjalo nikogar s področja nekdanje Jugoslavije zgolj zaradi nacionalističnih izjav, ki jih je bilo pred in med spopadi izrečenih zelo veliko. Šešlju pa bo zagotovo še najbolj škodilo dejstvo, da je tudi sam organiziral paravojaške enote.

Zanimivo je, da si Šešljeve vrnitve vse bolj želijo tudi mnogi, ki sicer veljajo za prepričane zagovornike varstva človekovih pravic. Tako je na primer Nataša Kandić, direktorica Fonda za humanitarno pravo v Beogradu, izrazila presenečenje, da je sodišče zavrnilo zahtevo Šešlja za izpustitev. Kandićeva je za agencijo Beta dejala, da je predsedujoči senata, ki sodi Vojislavu Šešlju Jean-Claude Antonetti že med samim sojenjem trdil, da ni dovolj dokazov za obsodbo Šešlja ter da je zanjo zato presenetljivo, da je bil ta sodnik na koncu tisti, ki je zatrdil, da je bilo kljub temu predočeno dovolj dokazov. Po njeni oceni se bi Šešelj sedaj lahko odloči na zaključno besedo, se s tem odrekel svoji obrambi in tako pokazal, da ne spoštuje ne procedure in ne sodni svet. Šešelj namreč še vedno vztraja, da je ICTY “politično sodišče”, ki je namenjeno predvsem kaznovanju Srbov. Ne glede na to pa tudi prvič javno razkrite razlike med stališči sodnikov kažejo, da obstaja veliko možnosti, da Šešelj tudi v primeru, da bo kaznovan, ne bo kaznovan z zelo dolgo zaporno kaznijo. Zelo mogoče je, da bo kmalu na prostosti, saj mu bo v obdobje prestajanja kazni vštetih tudi osem let, ki jih je že preživel v priporu. Če bi se vrnil še pred majem naslednje leto, bi to vsekakor pomagalo Tadićevim Demokratom, ki upajo, da bo Šešelj znova odnesel del volilnih glasov vse močnejši Napredni stranki Tomislava Nikolića.