Hrvatje manjšina v Sloveniji?

Hrvaška je te dni sprejela strategijo o odnosih s Hrvati zunaj domovine. Kot je za STA pojasnil načelnik službe za Hrvate v tujini in kulturo na hrvaškem zunanjem ministrstvu Petar Barišić, bodo na podlagi strategije Hrvatom v Sloveniji med drugim skušali zagotoviti status manjšine ter financiranje njihovih dejavnosti.

Hrvaško zunanje ministrstvo na podlagi slovenskega popisa prebivalstva iz leta 2002 navaja, da živi v Sloveniji 35.462 Hrvatov, in dodaja, da je 54.079 ljudi v Sloveniji navedlo hrvaščino kot materni jezik. Hrvati v Sloveniji nimajo manjšinskega statusa, je spomnil Barišić. Ob tem je opozoril, da je delež Hrvatov v celotnem prebivalstvu Slovenije desetkrat večji kot delež Slovencev na Hrvaškem. Po njegovih besedah bodo s pomočjo strategije o odnosih s Hrvati zunaj domovine, ki je sicer načelen dokument, skušali izboljšati status vseh Hrvatov v tujini.

"V Sloveniji si bomo po diplomatski poti prizadevali, da bodo Hrvati dobili primeren status z vsemi pravicami, kot jih imajo Slovenci na Hrvaškem," je kot eno od ključnih posledic strategije za Hrvate v Sloveniji izpostavil Barišić. Kot je spomnil, se s statusom Hrvatov v Sloveniji ukvarjajo tudi v hrvaško-slovenski komisiji, ki obravnava odprta vprašanja med državama.

Prek strategije naj bi zagotovili tudi redno financiranje dejavnosti Hrvatov v Sloveniji. Kot je dejal Barišić, Slovenija zaradi statusa Hrvatov v Sloveniji ne financira njihove kulturne dejavnosti. Pričakuje pa, da bodo z manjšinskim statusom Hrvatov v Sloveniji dodatno okrepili odnose tako med državama kot med Hrvaško in Hrvati v Sloveniji.

Strategiji bo sledil še zakon o odnosih Republike Hrvaške s Hrvati zunaj domovine, s katerim bodo urejali posamezna vprašanja. Predvidevajo tudi podzakonske akte in akcijske načrte, ki bodo odvisni od izvajanja omenjenega zakona, so pojasnili na sedežu hrvaške diplomacije. Zakon bo dodatno uredil pogoje za vizume, začasno bivanje ter delovna in poslovna dovoljenja.

Po podatkih hrvaške vlade živi zunaj meja matične domovine okoli 3,75 milijona Hrvatov, ki jih strategija razvršča v tri skupine: Hrvate v BiH ter avtohtone hrvaške skupnosti v ostalih državah bivše Jugoslavije, potem pripadnike hrvaških manjšin v evropskih državah ter hrvaške izseljence v evropskih in prekomorskih državah. V BiH je približno 400.000 Hrvatov, v državah EU okrog 350.000, medtem ko je izseljencev tri milijone, od tega dva milijona v čezmorskih državah.

Strategija predvideva tudi uvedbo statusa Hrvata brez hrvaškega državljanstva, s čimer želijo zagotoviti ohranitev hrvaške skupnosti, posebej v tistih državah, kjer dvojno državljanstvo ni dovoljeno.

Hrvat brez hrvaškega državljanstva bo npr. lahko vsak Slovenec ali državljan katere koli druge države, ki je prijatelj hrvaškega naroda in Republike Hrvaške in bo potrdil željo po hrvaški identiteti ter sodeloval pri krepitvi hrvaške kulturne enotnosti, je pojasnil Barišić. Po njegovih besedah gre sicer bolj za "sentimentalno povezavo".

Strategija predvideva tudi uvedbo posebnih "hrvaških izkaznic" (CRO Card). Te naj bi Hrvatom, ki živijo v tujini, pa tudi npr. Slovencem ali drugim tujim državljanom, ki redno prihajajo na Hrvaško, omogočale lažji dostop do določenih storitev med bivanjem na Hrvaškem s ciljem razvoja turizma.

Pri kartici CRO card gre za gospodarsko sfero. Ponudniki določenih storitev ali trgovci na Hrvaškem bodo lahko npr. ponudili ugodnosti za lastnike hrvaških izkaznic, če bodo v tem videli svoj poslovni interes, je pojasnil Barišić.

Sicer pa bodo bolj natančne vplive strategije lahko pojasnili, potem ko bo sabor sprejel še zakon o odnosih Hrvaške s Hrvati zunaj domovine. (STA, mh)