Danska ukinila schengen

Danska je znova uvedla policijski nadzor na svojih mejah, ta odločitev pa je že sprožila precej burne odzive po vsej Evropi. Med prvimi se je odzval tudi evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares) ki v v ponovni vzpostavitvi nadzora svojih meja Danske vidi odločitev o suspenzu članstva Danske v schengenski skupini držav. "Danska s tem ogroža eno izmed temeljnih vrednot Evropske unije - svobodni pretok ljudi in blaga," je izjavil Vajgl. "Gre za nov populistični odziv na izzive s katerimi je soočena Evropska unija, zaradi problemov in demokratičnih procesov v Severni Afriki, ki so sprožili dotok beguncev. Tudi dejanja organiziranih kriminalcev iz držav Evropske unije na Danskem ne opravičujejo tako radikalnega odgovora. Evropska unija mora na področju notranje varnosti najti skupen jezik in ukrepati skupno," ocenjuje Ivo Vajgl.

Danska sicer zanika navedbe, da uvaja preverjanje potnih listin na mejah v Schengnu. Danski minister za integracijo Soren Pind je v Bruslju zanikal poročanje evropskih medijev, da želi Danska z načrti za krepitev nadzora v obmejnem pasu z Nemčijo in Švedsko ponovno vzpostaviti sistematično preverjanje potnih listin na mejah v schengnu. Tudi v madžarskem predsedstvu menijo, da so danski načrti v skladu s schengenskimi pravili.

"Vidim veliko drame v evropskih medijih, zato želim stvari postaviti na svoje mesto," je dejal Pind ob prihodu na izredno zasedanje notranjih ministrov EU. "Če se naš model pozorno preuči, lahko vsak opazi, da gre, če citiram Shakespeara, za veliko hrupa za nič," je poudaril minister. Danski minister za begunce, priseljence in integracijo je pojasnil, da gre pri njihovih načrtih za preprečevanje čezmejnega kriminala in za krepitev carinskih kontrol. Okrepljen carinski nadzor je po njegovih besedah namenjen preverjanju vozil glede kriminalne dejavnosti. Po prvih navedbah iz komisije naj bi sicer Danska v sredo dosegla politični dogovor o ukrepih na mejah z drugimi članicami EU v schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah.

Kljub trditvam o usklajenosti danskega ukrepa z ostalimi članicami schengna pa je nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich dejal, da je bila nemška vlada “nekoliko presenečena” zaradi ukrepa Danske. Do sedaj nisem dobil nobene uradne informacije o razlogih, vzroku in obsegu ukrepov, je dejal Friedrich. Še ostrejši so komentarji nekatrih drugih predstavnikov EU. “Ne bi smeli uničiti schengna,” ocenjuje predsednik evropskega parlamenta in nekanji premier poljske Jerzy Buzek. Joseph Daul, ki predseduje največji skupini evropskih konzervativcev je ocenil, da je “trajna ponovna uvedba nadzora na mejah nesprejemljiva”. S tem se strinja tudi nemški konzervativec Manfred Weber. "Evrope ne moremo graditi na temelju nacionalne sebičnosti,” ocenjuje Weber. Danski časnik Copenhagen post prinaša še nekaj ostrih odzivov iz sosednjih držav. Predvsem v nemčiji mediji ocenjujejo, da je “šakndalozno”, ker je danska suspendirala schengenski režim zaradi notranjepolitične trgovine. “To, da smo v evropi pričeli zapirati meje je škandal,” ocenjuje nemška socialdemokratska poslanka Ulrike Rodust. “Res upam, da danska tega ne bo storila. Kajti to je v nasprotju z vsem, za kar so si prizadevale članice EU in članice Nordijskega sodelovanja,” je ocenil švedski poslanec Olle Schmidt za švedski časnik Politiken.

Vprašanje uvajanja ponovnega nadzora na notranjih mejah članic schengna bo sicer ena glavnih točk četrtkovega zasedanja notranjih ministrov EU. Po dosedanjih pravilih lahko država članica schengna nadzor na mejah uvede v primeru "resne grožnje" javnemu miru ali notranji varnosti za 30 dni, nato pa lahko odločitev obnovi. Ali gre za resno grožnjo, država presodi sama. Ta možnost je bila doslej uporabljena ob velikih športnih dogodkih, na primer evropskem nogometnem prvenstvu. Sedaj, ob navalu beguncev s severa Afrike, pa je postala aktualna tudi v sporu med Francijo in Italijo, ko je slednja beguncem začela izdajati začasna dovoljenja za bivanje, ti pa so odhajali nato naprej v Francijo, ki je begunce pričela vračati nazaj v Italijo. Ti spori so ogrozili schengenski sistem, ki omogoča svobodno potovanje več kot 4000 milijonov prebivalcev iz 25 držav članic sporazuma.

Evropska komisija je medtem sporočila, da čaka na podrobna pojasnila Danske glede napovedanih ukrepov za krepitev nadzora na mejah z Nemčijo in Švedsko, da bo lahko analizirala, ali so v skladu z evropsko zakonodajo. V komisiji so poudarili, da so ukrepi, ki bi bili v nasprotju s svobodnim gibanjem oseb v schengnu, nesprejemljivi. Evropska komisija ne more sprejeti in ne bo sprejela ukrepanja, ki bi bilo v nasprotju s štirimi temeljnimi svoboščinami EU - prostim gibanjem oseb, blaga, kapitala in storitev, je poudaril tiskovni predstavnik komisije Alejandro Ulzurrun de Asanza y Munoz. Na ta način bi zajezili pritok neželenih "kriminalcev" in beguncev v državo, pa čeprav je Danska članica schengenskega sporazuma, ki je odpravil nadzor na notranjih mejah med članicami. Nadzor na mejah naj bi znova uvedli v dveh do treh tednih. Do ponovne uvedbe nadzpora na mejah prihaja predvsem zaradi notranjepolitičnih razlogov, pa tudi zaradi vse večjega pritoka beguncev predvsem iz afriških držav, kar je posledica vojne in intervencije v Libiji. Populistična stranka DVP je že deset let tihi partner desnosredinske manjšinske vlade pod vodstvom Larsa Loekkeja Rasmussena. Svojo podporo vladi pogojuje predvsem z zaostrovanjem politike priseljevanja v državo, zaostrovanje mejnega nadzora pa naj bi bila cena, ki naj bi jo ostale vladne stranke plačale za to, da ta stranka podpre pokojninsko reformo. Suspenz schengenskega režima na danskih mejah je sicer samo ena od dolgoročnih posledic “arabske pomladi” in intervencije ZDA in evropskih držav v Libiji, zaradi česar se je izjemno povečal dotok beguncev v Evropo, kar je sprožilo napetosti predvsem med Italijo in Francijo. Evropske države so pred nekaj dnevi s suspenzom brezviznega režima zagrozile tudi Srbiji.