V vesolje le še s Sojuzom

Vesoljska ladja Endeavour je v ponedeljek vzletela na svoje zadnje potovanje v vesolje. Zbralo se je na desettisoče ljudi, ki so v Kennedyevem vesoljskem centru v Floridi opazovali raketoplan, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo na 16-dnevno postajo odnesel več kot dve milijardi dolarjev vredno raziskovalno opremo. NASA načrtuje samo še en polet z raketoplanom v juliju, nato pa se bo do poleti z raketoplani dokončno končali. Ameriški predsednik Barack Obama si tokrat ni ogledal poleta raketoplana – to je storil z družino pred tednom dni, vendar je bil tedaj zaradi kratkega stika polet preložen. Raketoplan Endeavour je bil zgrajen kot nadomestno vozilo za raketoplan Challenger, ki je eksplodiral 73 sekund po vzletu leta 1986, ko je na krovu raketoplana umrlo tudi vseh sedem astronavtov. Po prvem poletu raketoplana Endeavour leta 1992 je po podatkih Nase ta raketoplan preletel več kot 180 milijonov kilometrov v več kot 25 letih svoje uporabe.

Konec poletov raketoplanov je povezano tudi z programom varčevanja v ZDA. Prav zato po koncu tega leta NASA sama ne bo več mogla pošiljati astronavtov v vesolje. V skladu z načrtom Baracka Obame naj bi za to poskrbela zasebna podjetja, ki naj bi poskrbela tudi a projekte bolj poceni izstreljevanja ljudi v nižje orbite okoli Zemlje. Vendar pa še ni povsem jasno, kdaj naj bi ta zasebna podjetja ponudila napovedana vesoljska vozila. Do tedaj pa bo edina pot za ameriške astronavte v vesolje vodila preko Rusije – s poleti raket Sojuz, ki bodo ostale edino sredstvo za potovanje ljudi do mednarodne vesoljske postaje. Ti načrti so popolnoma v skladu z dogovori ruskih in ameriških voditeljev, veliko manj pa so všeč številnim Američanom. “Le kako se je to lahko zgodilo? Bili smo sposobni poslati človeka na Mesec, imeli smo čudovito opremo, sedaj pa smo omejeni na potnike na ruski vesoljski ladji. Tu gre za vprašanje ranjenega ponosa,” ocenjuje Marianna Dyson, publicistka in nekdanja nadzornica v NASA. Da gre res za “ranjen ponos” dokazujejo tudi številni drugi komentarji ameriških politikov, astronavtov, znanstvenikov in nekdanjih uslužbencev NASE. “Večinoma bomo odvisni od Rusov, in to je za ZDA nekaj strašnega,”je dejal nekdanji administrator NASA Michael Griffin. “To je težko sprejeti za državo, ki je bila največja raziskovalka vesolja,” je ocenil John Glenn, prvi Američan, ki so ga poslali v zemeljsko orbito. Iz tega dejstva so se ponorčevali tudi humoristi. “Ob koncu poletov v vesolje s človeško posadko se mora Amerika voziti v prtljažniku, medtem ko so Rusi prevzeli krmilo na poti v vesoje,” se je norčeval zabavljač Stephen Colbert. Vendar pa astronavti v NASA, ki že sodelujejo z Rusijo na to gledajo drugače. Astronavtka Sunita Williams si prav tako ni mogla predstavljati, da bo stopala čez Rdeči trg, sodelovala z ruskimi podjetji in imela ruske kolege, toda to se je sedaj spremenilo. “Sedaj ne tekmujemo, pač pa sodelujemo. Čas je za sodelovanje in učenje drug od drugega. To je prav tako zdravo kot tekmovanje, ki smo ga imeli v preteklosti,” ocenjuje Sunita Williams. Ob tem pa obdobje, ki prihaja, ni edino, v katerem je bil ameriški vesoljski program odvisen od ruskih raket. Tudi po katastrofi raketoplana Columbila, ki je eksplodiral leta 2003 ob vstopu v atmosfero, so ameriški astronavti leteli v vesolje samo še s pomočjo ruskih raket. Rakete Sojuz so se tako izkazale kot še najbolj zanesljivo sredstvo za pošiljanje ljudi v vesolje, s koncem programa vesoljskih “shuttlov” pa bo to tudi edino sredstvo. William Anderson, profesor ekonomije na univerzi Frostburg v tem ne vidi nič slabega, pač pa ocenjuje, da je “tekmovanje z Rusi neumnost” stara 50 let, ter da je “potrebno odrasti”.