Vodilni v laganju

Novak Đoković, vodilna ikona srbskega tenisa v zadnjih dnevih na srbski televiziji reklamira ekološko čistilno akcijo pod naslovom “očistimo Srbijo”. Vendar pa nekateri predlagajo razširitev akcije tudi na druga področja družbenega delovanja, na primer na področje financ. “Uspeh tega davčnega zavezanca Monte Carla je tudi mene prikoval ob ekran. Novak, samo povej, kje so te smeti, da jih pobereva skupaj. Po drugi strani pa so za tiste, ki ne živimo na Azurni obali, tukajšnje statistike ponarejene,” opozarja Dragoljub Žarković v uvodniku tednika Vreme, kjer je zatrdil da so srbski politiki “vodilni v laganju”. Pri tem opozarja na podatke profesorja Stojana Stamenkovića, ki je razkril ekonomski škandal, ki bi v vsaki drugi državi povzročil velik vihar – namreč na dejstvo, da je državni statistični zvod ponaredil oziroma “prilagodil” pretekle podatke o stopnji družbene rasti v Srbiji, da bi bil iz te perspektive ekonomski vsakdan srbskih davkoplačevalcev videti bolj znosen.

Na strokovnem srečanju Ekonomske fakultete v Beogradu je namreč Stamenković sporočil, da je republiški zavod za statistiko bistveno in to navzdol “korigiral” že objavljene stopnje domačega BDP-ja predvsem za leta 2007, 2008 in 2009. Težava je seveda v tem, da so novi podatki o ekonomskih kazalnikih rasti za vladajočo politiko bistveno slabši od tistih, ki jih je gospodarstvo dosegalo v preteklosti, predvsem v času vlade Vojislava Koštunice. V spopadu med potrebo, da se javnosti sporočijo neprijetna dejstva ali pa da se še naprej vzdržuje iluzija napredka, so krajšo znova potegnila dejstva, v znani Heglovi maniri, ko je za neskladje svoje teorije z dejstvi Hegel dejal, “tem slabše za dejstva”.  Posledice tega koraka so po oceni Nebojše Katića, enega od redkih srbskih neodvisnih ekonomskih analitikov lahko precej velike in bodo tako ekonomske – ker so se na “popravljenih” podatkih že izvedle makroekonomske nalaize – kot tudi politične.

Srbski politiki so namreč trdili, da je Srbija prebolela krizo precej lažje kot njeni sosedi, to stališče pa so dokazovali z relativno majhnim padcem BDP-ja v v letu 2009 za samo 3,1 odstotka. Novi podatki pa kažejo, da je bil resničen padec BDP-ja v Srbiji dvakrat večji in da znaša 6,2 odstotka. Zato je statistični zavod “popravil” tudi vse stopnje rasti od leta 2001 do leta 2009, tako da noben podatek ni ostal več takšen, kot je bil v preteklosti, ko so bili že izračunani in predstavljeni v javnosti. Ta statistični šok je že povzročil vrsto obtožb o tem, da je bila stroka znova zlorabljena za potrebe politike. “Več kot čudno je, da Republiški zavod za statistiko ni sklical tiskovne konference in javnost opozoril na pozno ugotovljene obračunske napake desetletnega obdobja. Ne glede na to, kako bi bilo to neprijetno, bi bilo to potrebno storiti. Tako pa se, če bi izkoristil termine iz zgodovinopisja, javnost informira iz ‘sekundarnih’ virov, pa še to nekako mimogrede. Pomemben je tudi trenutek razsvetlitve – ali so srbski ekonomisti in statistiki sami odkrili strašno napako v izračunih BDP-ja ali jih je na to opozoril nekdo iz tujine. In če je, kdo? IMF to vsekakor ni mogel biti, saj je domače podatke sprejemal in jih vnašal v svoje uradne statistike,” piše Žarković.

Podatek o padcu BDP-ja v letu 2009 povečuje tudi pred tem že ocenjen delež zunanjetrgovinskega deficita Srbije v BDP, pa tudi zunanjega dolga in proračunskega deficita, breme javnega dolga v devizah pa je znatno večji, kot se je mislilo doslej. Celotna afera pa pod vprašaj postavlja tudi možnost države, da se dodatno zadolžuje, saj je pričakovani odliv deviz večji od pričakovanovega odliva, zaradi katerega bi bile doslej zbrane devizne rezerve brez sprememb ekonomske politike lahko porabljene v treh do štirih letih. Kljub temu pa se v Srbiji v zadnjih mesecih dogaja nenavaden fenomen, saj dinar v razmerju do evra celo “raste” in se “krepi”, kar je po oceni Nebojše Katića rezultat sodelovanja IMF-a ter sedanje srbske vlade. IMF namreč Srbijo oskrbuje z novimi krediti, oblast pa v volilnem letu z dvigovanjem kupne moči prebivalstva ustvarja videz države blaginje in višjega standarda. Vse to pa se je seveda zgodilo takoj po zamenjavi guverneja Narodne banke Srbije, ki je odšel “iz osebnih razlogov.”