G8 v Normandiji
Voditelji osmih najbogatejših držav sveta (G8) bodo skupaj z deseterico kolegov na srečanju v letovišču Deauville v Normandiji v četrtek in petek pretresali obilico vprašanj. Na mizi bodo arabska pomlad, razmere v Afriki ter Iranu, Afganistanu in Pakistanu, jedrska energija v luči nesreče na Japonskem, internet, pa tudi novi šef IMF.
V ospredju vrha, ki ga tokrat gosti trenutno predsedujoča skupini Francija, bodo po napovedih tujih tiskovnih agencij vstaje v arabskem svetu. Te so v zadnjih mesecih dodobra razburkale svetovno politično prizorišče.
Voditelji Francije, Nemčije, Italije, Velike Britanije, Rusije, ZDA, Kanade in Japonske naj bi se dogovorili za pomoč Tuniziji in Egiptu, s katero naj bi v obeh državah, katerih dolgoletna voditelja sta morala zaradi ljudske revolucije sestopiti z oblasti, zagotovili uspešen prehod v demokracijo.
Tako Egipt, ki po lastnih navedbah za obstoj do sredine leta 2012 potrebuje od 10 do 12 milijard dolarjev pomoči, kot Tunizija, kjer se bo gospodarska rast gibala od nič do enega odstotka, sta dala vedeti, da bi njun propad lahko zadal smrtni udarec demokratičnim gibanjem v državah v soseski, kjer se samodržci še naprej oklepajo oblasti in zatirajo protestnike.
Podporo Tunisu in Kairu, ki so jima pomoč že obljubile ZDA, bo na vrhu G8 razumeti tudi kot sporočilo Libiji in Siriji ter drugim državam v regiji, da nameravajo biti najrazvitejše države partnerice, ki podpirajo demokratične spremembe ter gospodarske in socialne reforme.
Glede Tripolija in Damaska so sicer "največji" nekako vsak na svojem bregu. ZDA tako glasno pozivajo sirskega predsednika Bašarja al Asada k odhodu, Evropejci pa so doslej nekoliko oklevali in so šele v ponedeljek al Asada dodali na seznam Sircev, za katere veljajo sankcije. O morebitnem posredovanju mednarodne skupnosti v tej državi pa zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske, stalnih članic Varnostnega sveta ZN, vsaj za zdaj ni govora.
Vse vidnejša so med najbogatejšimi tudi razhajanja glede Libije, o kateri s sicer marca v VS ZN uspeli doseči dogovor. A v državi upor proti voditelju Moamerju Gadafiju in Natovi letalski napadi še kar trajajo, čeprav naj bi šlo za hitro operacijo. Kljub odsotnosti soglasja bodo voditelji članic G8 govorili o možnostih za politično rešitev krize v tej z nafto bogati državi.
To bo ena od tem na petkovem srečanju z več voditelji afriških držav, ki so povabljeni v normandijsko letovišče, ker je krepitev odnosov med G8 in afriškimi državami ena od prednostnih nalog Francije kot predsedujoče G8.
Kot posebni gostje so povabljeni nedavno izvoljeni predsedniki treh afriških držav z večinoma krvavo zgodovino - Slonokoščene obale Alassane Ouattara, Gvineje Alpha Conde in Nigra Mahamadou Ossoufou. Trojica se bo v Deauvillu sešla s šefi drugih afriških držav, združenih v Novo partnerstvo za afriški razvoj (Nepad), med katerimi so Alžirija, Egipt, Etiopija, Nigerija, Senegal in Južnoafriška republika.
Voditelji G8 bodo sicer govorili še o Afganistanu, Pakistanu in Iranu, posvetili pa naj bi se tudi nadaljnjemu boju proti lakoti, aidsu in boljši zdravstveni oskrbi v nerazvitem svetu. Ali bodo zadnje omenjene teme v razpravah dobile dovolj prostora, ni jasno. Po lanskem vrhu G8 v Kanadi so človekoljubne organizacije obžalovale, da bogati ne kažejo nikakršnega interesa za revne.
Dnevni red vrha pa bodo tokrat določale tudi posledice marčnega potresa in cunamija na Japonskem, ki sta zaradi nesreče v jedrski elektrarni Fukušima razgrela svetovne debate o prihodnosti jedrske energije. Voditelji, ki jih bo japonski premier Naoto Kan skušal prepričati, da njegova država dobiva vojno s posledicami katastrofe, bodo po pričakovanjih izpostavili nujnost izboljšanja varnosti nukleark.
Bodo pa verjetno tudi tu ostali vsak na svojem bregu. Rusija in Francija s svojima jedrskima industrijama najbrž nimata interesa, da bi jedrsko energijo pokopali, podobnega mnenja pa so tudi ZDA in Velika Britanija. Nemčija, ki poleg Italije razmišlja o odpovedi jedrski energiji, naj bi si na drugi strani s še nekaj državami prizadevala okrepiti razvoj alternativnih virov energije.
Nicolas Sarkozy, Angela Merkel, Silvio Berlusconi, David Cameron, Dmitrij Medvedjev, Barack Obama, Stephen Harber in Naoto Kan se bodo posvetili tudi gospodarskim temam, pri čemer naj bi izrazili nadaljnjo podporo okoljskim tehnologijam zaradi njihovega velikega potenciala za rast in zaposlovanje.
Prvič so bodo posvetili tudi internetu kot mediju svetovne komunikacije in možnemu dejavniku za gospodarsko rast. Zavzeli naj bi se za "odgovoren internet", ki naj bi zagotovil varovanje zasebnih podatkov, in preprečevanje kibernetskega kriminala. Sarkozy je že v torek v Parizu gostil srečanje "e-G8", ki so se ga udeležili velikani računalniškega sveta.
Nenazadnje pa bodo v Deauvillu verjetno čas posvetili tudi vprašanju, koga postaviti na čelo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ga je bil zaradi obtožb o spolnem napadu primoran zapustiti Dominique Strauss-Kahn.
Mestece Deauville, ki izven turistične sezone šteje 4000 prebivalcev, bo ob vrhu v primežu močno poostrenih varnostnih ukrepov. Nad dogajanjem bo bdelo več kot 12.000 policistov in žandarjev ob podpori mornarice in letalstva, so se pa oblasti odpovedale postavljanju ograj in nasipov, ki so skazile videz prejšnjih prizorišč srečanj. Pričakovati je tudi proteste, a le v okolici Deauvilla, saj demonstranti na sam kraj dogodka nimajo vstopa. (STA, mh)