Ratka Mladića zbudili iz sna

General Ratko Mladić, rojen 12. marca 1943 leta v vasi Božinovići pri Kalinoviku v Bosni in Hercegovini, se je 16 let uspešno skrival pred roko pravice, zdaj pa so ga aretirali v Lazarevcu blizu Zrenjanina, v hiši sorodnika Branka Mladića. Po informacijah srbskega ministra policije Ivice Dačića ni res, da naj bi Ratko Mladić uporabljal lažno osebno izkaznico z imenom “Milorad Komadić”, pač pa je imel pri sebi svojo staro osebno izkaznico, ki ji je sicer že iztekla veljavnost. Po pričevanju nekaterih prič, pa naj bi Mladić delal kot fizični delavec, kot gradbinec na gradbiščih v Zrenjaninu.

Po aretaciji, ki je postala prva vest v vseh svetovnih medjih (in tudi srbskih, kjer so tiskani mediji še isti dan o dogodku pripravili izredne izdaje časnikov), postaja znanih vse več podrobnosti. Aretirali so ga pripadniki srbske policije in tajne službe BIA, Ratko Mladić pa se ni upiral, čeprav je imel pri sebi dve pištoli. Ratko Mladić naj bi policistom tudi takoj potrdil svojo identiteto. V dvorišču njegovega sorodnika Branka Mladića sta dve hiši, večja ob ulici in manjša, v kateri je živel lastnik. Vojaški poveljnik bosanskih Srbov je živel v večji, za katero so bili vaščani prepričani, da se sploh ne uporablja. Policija je v vas prišla s šestimi civilnimi vozili ob šesti uri zjutraj in zavzela mesta okoli hiš Branka Mladića in njegovih dveh sinov. Helikopterje so poklicali šele v drugi fazi akcije, da z zvoki motorjev ne bi alarmirali haaškega begunca.

Sosed, ki ga je policija povabila, da sodeluje kot priča aretacije, je dejal, da je v večji hiši videl dve osebi, za kateri se je zdelo, da že dalj čas nista zapuščali prostora. Na mizi naj bi videl večje količine hrane. Stvari so bile razmetane po vsem prostoru, v katerem se že dolga leta niso dvigovale rolete. Vrata na ograji hiše, ki je bila zgrajena leta 1965, so bila vedno zaklenjena. Priča, ki je bila prisotna ob aretaciji, je povedala, da je Ratko Mladić z roke snel prstan, ki ga je želel predati soprogi in in uro, ki jo je dal sinu. Pred aretacijo je spal, po njej pa je policiji takoj povedal, kdo je, tako da so se zgodbe o tem, da naj bi imel Mladić ob sebi vedno stražarja, ki naj bi imel celo nalogo da ga takoj ubije – izkazale za neresnične. Televizija RTS je kasneje v Specialnem sodišču v Beogradu posnela prve slike ostarelega Ratka Mladića. Njegov odvetnik Miloš Šaljić je imel v rokah večjo vrečko z zdravili, ki so dokazovala, da zdravstveno stanje 69-letnega Ratka Mladića ni najboljše, kar je bilo mogoče opaziti tudi po odreveneli levi roki, posledici treh kapi.

Informacije o tem, kako je policija prišla do podatkov, so še zmeraj kontradiktorne. Minister Rasim Ljajić je povedal, da je policija izgubila zadnje relevantne podatke o gibanju Mladića leta 2006, kar hkrati demantira tudi nekatere trditve o tem, da naj bi prejšnja vlada zavestno skrivala Ratka Mladića. Po nekaterih podatkih naj bi policija za skrivališče Ratka Mladića izvedela po anonimnem klica na številko 9191, vendar bi v tem primeru informatorju morala izplačati tudi 10 milijonov evrov vredno nagrado. Vsekakor pa so operativci BIA potrdili da gre najverjetneje za Ratka Mladića že predno je stekla akcija, ki naj bi jo nadziral osebno predsednik Srbije Boris Tadić. Da ni šlo za “načrtovano odkritje”, bi lahko potrjeval tudi podatek, da se je direktor obveščevalne službe BIA Saša Vukadinović s poti v tujini takoj vrnil v Srbijo.

Po aretaciji je novico o dogodku v neposrednem televizijskem prenosu sporočil predsednik Srbije Boris Tadić, ki je izrazil prepričanje, da so zdaj odstranili oviro na poti Srbije v EU. V Beogradu in nekaterih drugih mestih Srbije je sicer kmalu zatem prišlo do manjših uličnih izgredov protrstnikov, ki so vzklikali različna gesla (npr. “Reši Srbijo in se ubij, Boris” ipd.) in poskušali vdreti na sedež vladajoče Demokratske stranke in RTV Srbije, vendar je policija preprečila večje nerede. Aretacijo Mladića so pozdravili številni politiki in predstavniki mednarodnih organizacij v svetu, pa tudi v Srbiji. Bolj zadržani so bili edino v opozicijski srbski Napredni stranki in v demokratični stranki Srbije, kjer so prepričani, da se bodo po aretaciji Mladića pritiski na Srbijo še okrepili, predvsem z zahtevami po mednarodnem priznanju Kosova.

Ratko Mladić, ki ga je haaško tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslaviojo (ICTY) obtožilo zaradi kršitev vojnega prava in genocida v BiH med letioma 1992 in 1996, je bil sicer največja ovira na poti Srbije v EU. Lani spremenjena obtožnica Mladiću očita, da je bil skupaj s Karadžićem “ključni človek v skupni zločinski združbi z namenom trajnega pregona muslimanov, Hrvatov in drugih nesrbskih prebivalcev z ozemlja BiH, ki so ga bosanski Srbi smatrali za svojega”.