Patriotski zakon podaljšan
Ameriški kongres je v četrtek zvečer za štiri leta podaljšal nekaj ključnih in obenem najbolj spornih določil leta 2001 sprejetega patriotskega zakona, ki jih je predsednik ZDA Barack Obama podpisal na daljavo iz Francije. Pred podaljšanjem so se v kongresu tako kot vedno prepirali glede pooblastil vlade med vojno proti terorizmu.
Patriotski zakon so v ZDA sprejeli kot odgovor na teroristične napade 11. septembra 2001. Menili so, da z normalnimi pravosodnimi metodami ne bodo mogli uspešno stopiti na rep teroristom, zato so zvezni policiji FBI podelili širša pooblastila. Večina določil patriotskega zakona velja za vselej oziroma do preklica, nekaj spornejših določil pa podaljšujejo na vsakih nekaj let.
Tokrat se je najbolj odločno uprl novopečeni republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul, ki spada med vodilne člane gibanja čajanke. Doslej so se določilom patriotskega zakona upirali le liberalnejši demokrati in skupine za varstvo državljanskih pravic. Rand Paul je vztrajal, da sporna določila zakona posegajo v zasebnost in osebne svoboščine in je podaljšanje blokiral več dni. Dokler ga ni vodja senatne večine demokrat Harry Reid iz Nevade obtožil, da bodo teroristi zaradi njega sedaj lahko naklepali nove napade brez nadzora.
Rand Paul je dejal, da se počuti osebno užaljenega in kolege vprašal, ali si res želijo živeti v policijski državi, kjer lahko vlada pošlje svoje agente v hiše državljanov in pregleda njihove finančne račune. Paul, ki je sicer znan kot sin predsedniškega kandidata in kongresnika iz Teksasa Rona Paula, ter Reid sta se malce pogajala in Paul je lahko dal na glasovanje dva amandmaja, ki pa sta bila gladko poražena.
Senat je podaljšanje določil potrdil z 72 glasovi proti 23, predstavniški dom pa je v četrtek zvečer malce pred iztekom njihove veljavnosti podaljšanje določil potrdil z 250 glasovi proti 153. Večino glasov so v obeh domovih prispevali republikanci.
Spor se je vrtel predvsem okrog treh določil. To je "prenosno" prisluškovanje, kar pomeni, da se dobi od posebnega sodišča nalog za prisluškovanje osebi in ne napravi. V mafijskih primerih so na primer agenti FBI morali dobiti sodni nalog za prisluškovanje vsakemu telefonu posebej. S temi prenosnimi nalogi pa lahko prisluškujejo vsaki napravi, ki jo uporablja oseba pod nadzorom. Če je zaupati vladi, potem se to dela le s terorističnimi osumljenci.
Predstavniki vlade so kongresu zatrdili, da so doslej od leta 2001 do lani uporabili le 20 takšnih prenosnih nalogov. Drugo sporno določilo dovoljuje vladi vpogled v finančne podatke brez vednosti osumljenca. V tem primeru so predstavniki vlade zatrjevali, da tega niso uporabili v več kot 40 primerih na leto. Tretje sporno določilo pa nosi ime "samotni volk". V tem primeru lahko vlada nadzira tudi posameznike, ki nimajo nobenih znanih vez s tujimi terorističnimi organizacijami ali malopridnimi vladami. Tega morda najbolj spornega določila pa naj ne bi doslej še nikoli uporabili. (STA, mh)