Zločini CIE brez kazni

Tajni zapori, ki jih je CIA imela na poljskem ozemlju in v katerih so v okviru “vojne proti terorizmu” zasliševali osumljence, ki so jih ameriške tajne službe zajele na različnih koncih sveta, so delovali v nasprotju z mednarodnim pravom in kršili poljsko ustavo. Takšna je ocena pravnih strokovnjakov, ki so preiskovali delovanje omenjenih zaporov, ki jo objavlja poljski časnik Gazeta Wyborcza. CIA je z dovoljenjem poljskih oblasti vzpostavila svoj zasliševalni center v nekdanji kasarni poljske vojske v kraju Stare Kiejkutu na severovzhodu Poljske, center pa je deloval med letoma 2002 in 2005. Javni tožilec Jerzy Mierzewski je zaradi kršitve ustave, nezakonitega zapiranja ljudi in zločinov zoper človečnost želel vložiti tožbe proti visokim državnim uslužbencem in politikom, ki so v obdobju od 2001 in 2005 vodili vlado, v kateri je imela večino “Zveza demokratične levice”. Omenjena stranka je danes največja opozicijska stranka v Poljski, poljski politiki, ki so bili na oblasti v času delovanja omenjenih zaporov, pa so medtem že zanikali svojo odgovornost in krivdo za omenjene kršitve. Tožilec je želel obtožiti tudi tedanjega predsednika vlade Lezseka Millerja in predsednika države Aleksandra Kwasniewskega. Vendar pa se to očitno ne bo zgodilo. Medtem je bil namreč Mierzewskemu, po odločitvi svojega nadrejenega, tožilca Dariusza Korneluka odvzet spis in primer, na katerem je delal. Tožilec Komeluk ni želel pojasniti svoje odločitve.

Pravni strokovnjaki so medtem pripravili 50 strani dolgo poročilo, v katerem so bile razkrite metode, s katerimi so kršili mednarodne pravne norme in poljske zakone ter ustavo. Pravniki so bili prav tako enotni v oceni, da so “trde metode zasliševanja”, ter med njimi tudi “vodno deskanje” (waterboarding) huda kršitev mednarodnega prava.

Poljsko tožilstvo sicer preiskuje obtožbe o obstoju tajnih zaporov že od leta 2008. Po pisanju Gazete Wyborcze pa nič ne kaže, da bodo proti kršiteljem tudi zares ukrepali. Poljska in ZDA naj bi se namreč po pisanju poljskega časnika, ki se sklicuje na vire v tožilstvu, dogovorile, da ZDA preprosto “ne bodo odgovorile na uradno poljsko zahtevo po pomoči” v tem primeru. To bi omogočilo podaljšanje obdobja “preiskave” vse do trenutka zastarelosti oziroma zavrnitve obtožnice. To bi onemogočilo tudi razkrivanje vseh podrobnosti primera savdskega državljana Adb al-Rahim al-Nashirija, ki je bil obtožen napada na ameriško ladjo USS Cole leta 2000. Tožilstvo trdi, da so savdskega državljana v poljskih zaporih med letoma 2002 in 2003 mučili, na njem izvajali “vodno deskanje”, tepli in nagega zastraševali ter vodili na lažne eksekucije. Podatki o pristankih letal na Poljskem so februarja leta 2010 potrdili, da so letala CIE pristajala v Poljski v letu 2003. Po podatkih organizacij za človekove pravice naj bi s temi letali v Poljsko vozili različne osumljence. V letu 2006 naj bi na severovzhodu države letala CIE pristala najmanj šestkra, v poročilih organizacije Human Rights Watch iz leta 2005 pa je zapisano, da so v Poljsko pošiljali predvsem osumljence iz Afganistana. V Svetu Evrope je omenjene zapore predstavil poročevalec iz Švice Dick Marty. Omenjeni primer je seveda samo eden v vrsti podobnih primerov, kjer velike in pomembne države zaradi svojih geopolitičnih interesov preprečujejo preiskave in kaznovanje hudih kršitev človekovih pravic, kar sicer vztrajno zahtevajo od manjših držav. Podoben je tudi primer Francije, ki je nedavno preprečila, da bi VS OZN na dnevni red uvrstil vprašanje trgovine z organi na Kosovu in v Albaniji, ki naj bi jo izvajala OVK pod vodstvom sedanjega kosovskega premierja Hashima Thaqija.