Manj kruha za gradbenike

Odbor DZ za okolje je na današnji seji sklenil, da predlog novele zakona o graditvi objektov, ki je narekoval ukinitev možnosti gradnje objektov za lastne potrebe v velikosti do 250 kvadratnih metrov v lastni režiji, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Zbrani so menili, da se z njim ne bi zmanjšalo obsega sive ekonomije ali pomagalo gradbeništvu. Novela zakona je predvidevala ukinitev gradnje objektov za lastne potrebe v velikosti do 250 kvadratnih metrov v lastni režiji. Posamezniki ali društva bi tako lahko gradili le enostavne in nezahtevne objekte. S tem je želela vlada zmanjšati sivo ekonomijo in pomagati gradbenemu sektorju. "Namen spremembe je odpraviti institut dela v lastni režiji, ki se je v praksi zelo izrodil in je omogočil, da se je gradnja tovrstnih objektov v veliki meri izvajala nekontrolirano brez računov," je uvodoma dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič. Po njegovih besedah je pobuda prišla iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Predsednik sekcije gradbincev pri OZS Franci Bukovec je na to odvrnil, da je pobudo v resnici dal poseben odbor pod vodstvom Franca Zora z ministrstva za gospodarstvo, zbornica pa jo je podprla, saj "nelojalna konkurenca, podprta z zakonom, ki omogoča delo v lastni režiji, odžira kruh gradbenim izvajalcem". Bukovec je prepričan, da se delo pri gradnji večjih objektov z lastnimi rokami ali z brezplačno pomočjo prijateljev in sosedov v resnici izvaja zelo redko. Hiše so na ta način po njegovih besedah gradili v šestdesetih in sedemdesetih letih, medtem ko je sedaj zahtevnost gradnje tako velika, da ji težko sledijo celo registrirani gradbinci.
Zaradi negativnega javnega mnenja je OZS kljub temu pripravila dopolnilo, po katerem bi se v lastni režiji dovolilo gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela, ob posebnih pogojih pa tudi gradnjo manj zahtevnih objektov. Amandma je v tej luči dovolil gradnjo v lastni režiji v obsegu 200 kvadratnih metrov. "Do predlagane spremembe so pripeljali strokovni izračuni v povezavi z izkustvenimi ugotovitvami, ki kažejo na to, da se v praksi v lastni režiji ne gradijo enostanovanjske stavbe, večje od 200 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine in da navedena površina tudi več kot izpolnjuje minimalne potrebe povprečne slovenske (tudi razširjene) družine," so menili v zbornici.
Podporo predlogu novele pa so odpovedali v državnem svetu. Kot je dejal državni svetnik Darko Fras, sicer razumejo interes obrtnikov, da pa omejitev gradnje v lastnin režiji ne bi zmanjšala obsega sive ekonomije in dvignila kakovosti izvajanja tovrstnih del. Državni svet je zmotilo pomanjkanje analiz, koliko je v Sloveniji sploh gradnje v lastni režiji. Po Frasovih besedah upada, veliko pa je je še vedno na podeželju. Prav zato je novela problematična z vidika kmetijskih objektov, kot so hlevi ipd. Ti so veliki, vendar pa gre za enostavno gradnjo, je izpostavil.
Prav tako so predlog zavrnili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Tudi njen predstavnik Vojko Bizjak verjame, da novela ne bi bistveno zmanjšala obsega sive ekonomije in da tudi ne bi rešila gradbene panoge. Prepričan je še, da bi se dalo to doseči že z boljšim izvajanjem sedanje zakonodaje.
Da bi bilo treba več delati na nadzoru, je navedel še poslanec SDS Danijel Krivec. Kot je dejal, je argumentacija potrebe po sprejemu predloga novele "strel v obe koleni". "Zakon je sestavljen na osnovi anomalij in želi udariti vse tiste, ki korektno delajo v tem sistemu," je bil kritičen. Poslanec je povedal še, da niso stranke tiste, ki zahtevajo dela brez računa, temveč da to narekujejo obrtniki. Na koncu so člani odbora sklep, da predlog novele ni primeren za nadaljnjo obravnavo, sprejeli soglasno - s 14 glasovi. (STA, mm)