Padli vsi trije zakoni

Predsednik vlade Borut Pahor je po glasovanju na referendumu v Šempetru pri Gorici dejal, da je težko zahtevati od ljudi, da gredo na referendum in glasujejo, da bodo delali dlje. V prihodnjih dneh bo po morebitni zavrnitvi premislil, "kaj je dobro storiti, da se slabe posledice zavrnitve pokojninske reforme" ublažijo. "Menim, da na tokratnem referendumu ne gre toliko za glasovanje proti vladi kot na referendumu o malem delu, da to ni prevladujoč motiv," je povedal predsednik slovenske vlade.
Za podporo pokojninski reformi bi morali prevladati argumenti, vendar to ni stvar volivcev, pač pa politike, ki je tu svoje delo že opravila, je še poudaril Pahor. Vlada in parlament sta po njegovem mnenju pri teh treh zakonih, o katerih se je odločalo včeraj, dobro opravila svoje delo. "Sindikati pa so predlagali referendum za pokojninsko reformo vedoč, da je zelo malo možnosti, da bi le-ta uspel. Menijo namreč, da če uspejo ustaviti to reformo, bodo tudi ostale in verjetno jim jim bo to tudi uspelo," je še dejal premier in dodal, da je to slabo zanje in za ljudi, ki jih predstavljajo.
Doslej še ni razmišljal o tem, da bi po padcu vseh treh zakonov na referendumu odstopil ali predlagal glasovanje o zaupnici vladi. Poudaril je, da ima opozicija v svojih rokah vse možnosti, da v parlamentu z desetimi glasovi poslancev predlaga drugega predsednika vlade. Vendar se morajo ob tem zavedati, da bo ob tem moral državljanom predstaviti svoje predloge pokojninske in drugih reform.
Na včerajšnjem superreferendumskem glasovanju so volivci zavrnili vse tri zakone, o katerih so odločali: o pokojninski reformi, delu na črno in arhivih. Za pokojninsko reformo je po neuradnih podatkih glasovalo 27,83 odstotka volivcev, proti pa 72,17 odstotka. Referendumskega glasovanja se je udeležilo približno 40 odstotkov volilnih upravičencev.
Volilni organi so namreč prešteli večino glasov z današnjega referendumskega odločanja. Neuradni delni izidi kažejo, da je pokojninsko reformo podprlo 27,83 odstotka volivcev, nasprotovalo pa ji je 72,17 odstotka volivcev. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je podprlo 24,46 odstotka, proti pa je glasovalo 75,54 odstotka. Za novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je glasovalo 28,99 odstotka, nasprotovalo pa mu je 71,01 odstotka volivcev.
Pokojninsko reformo je sicer podprlo največ volivcev v volilni enoti Ljubljana Center (37,04 odstotka), najmanj pa v volilni enoti Ptuj (22,33 odstotka). Med 88 volilnimi okraji je reforma večinsko podporo dobila le v okraju Ljubljana Center (50,76 odstotka). Na največ nasprotovanja pa je pokojninska reforma naletela v volilnem okraju Ptuj, saj jo je podprlo le 13,57 odstotka volivcev. Volivci na Ptuju so najbolj prepričljivo zavrnili tudi zakon o preprečevanju dela na črno (le 13,29 odstotka jih je bilo za), največ podpore pa je zakon dobil v volilnem okraju Ljubljana Šiška (42,18 odstotka). Tudi zakon o arhivih je podprlo največ volivcev v okraju Ljubljana Šiška (43,96 odstotka), najmanj pa v Ribnici (17,63 odstotka).
Udeležba na referendumu o delu na črno je bila po zadnjih podatkih 40,22-odstotna, na referendumu o pokojninski reformi 40,24-odstotna, na referendumu o arhivih pa 40,19-odstotna. Na volišča je prišlo dobrih 680.000 volivk in volivcev od 1,7 milijona volilnih upravičencev. Na vseh treh referendumih je bila volilna udeležba najvišja v volilni enoti Kranj, najnižja pa v Postojni. Najbolj množično so se sicer referendumov udeležili volivci v Škofji Loki, najmanj pa jih prišlo na volišča v Piranu.
Danes bodo glasovnicam prišteli še tiste, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še glasovnice iz tujine, ki pa izida referendumov ne morejo več spremeniti. Volivke in volivci so včeraj prvič v zgodovini samostojne Slovenije odločali o uveljavitvi treh zakonskih besedil hkrati. Stališča volivcev do posameznih vprašanj so se sicer doslej preverjala na 15 referendumih.
Volivke in volivci so se sicer najbolj množično udeležili referenduma o vstopu v EU leta 2003, na katerega je prišlo 60 odstotkov volivcev, ki so vstop v EU podprli z 89-odstotno, rekordno večino v zgodovini referendumov. Najnižjo udeležbo pa so zabeležili na posvetovalnem referendumu o ustanovitvi pokrajin leta 2008, ki se ga je udeležilo zgolj slabih 11 odstotkov volivcev. Najbolj prepričljivo pa so na referendumu zavrnili t. i. tehnični zakon o izbrisanih, ki je bil leta 2004, saj je proti glasovalo kar 94 odstotkov udeležencev. (STA, mm)